blazína1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
glistovnica prava glistovnica gl.
stelja
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nástelca -e ž stelja: Alom, násztelca AIN 1876, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nástelj in nástel -i ž (á) nar. vzhodnoštajersko stelja: pripravljati nastelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nastélja -e ž (ẹ̄) nar. stelja: pripraviti nasteljo;
iti v gozd po nasteljo / listje za nasteljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nástil -íla tudi nástilj -ílja [prva oblika nastiu̯ in nastil] m (á í) nar. stelja: preskrbeti, pripraviti nastil;
iti po nastil;
pripeljali so dva voza nastila / listje, slama za nastil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nastil ► ˈnaːstiu̯ nasˈtiːla m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
NastilV sodobni strokovni literaturi s področja živinoreje se pojavljata dve varianti termina, ki označuje 'material, na katerem bivajo živali, ki so uhlevljene na polnih tleh', in sicer nastil in nastilj . Katera oblika je ustreznejša?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nastílja -e ž (ī) nar. stelja: napravljati nastiljo za živino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nastilja [nastílja]
samostalnik ženskega spolastelja, tj. kar se uporablja za pripravljanje ležišča domačim živalim
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nastílje -a s (ȋ) nar. stelja: prinesti nastilje v hlev / grabiti listje za nastilje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pograbíti in pográbiti -im, in pográbiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ) 1. z grabljenjema) spraviti skupaj: pograbiti listje, seno;
pograbiti odpadke v kot / pograbiti travo na kup b) očistiti, izravnati: pograbiti stezice v parku;
spomladi pograbijo vrtove / pograbiti gredice, krtine // ekspr. z rokami spraviti k sebi: papirje na pisalni mizi je pograbil na kup // ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: vse hoče pograbiti, hišo in gozd 2. močno, sunkovito prijeti kaj: pograbil je steklenico in jo vrgel po tleh;
z gobcem, šapo pograbiti kaj / pograbil ga je za roko zgrabil; star. pograbil je po meču // z močnim, sunkovitim gibom rok poskusiti doseči, prijeti kaj: utapljajoč se je pograbil po veji, pa je ni dosegel / izgubil je tla pod nogami, pograbil z rokami po zraku in izginil v brezno // nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: pograbil je klobuk in odšel; pograbil je uro z mize in jo neopazno spustil v žep / pograbila je svoje obleke in ga zapustila pobrala, vzela3. ekspr. prijeti, zgrabiti: pograbili so razgrajače in jih odpeljali na policijo / ladjo je pograbil tok; plavalca je pograbil vrtinec; pren. tudi njega je pograbil vojni vihar // polastiti se, prevzeti: pograbila ga je jeza, obup; pograbil jo je krčevit smeh; brezoseb. pograbilo ga je, da bi skočil v globino najraje bi skočil v globino / pograbila ga je lakomnost 4. ekspr. čustveno, zavzeto sprejeti: kar je rekel, so ljudje pograbili in še napihnili;
časopisi so novico takoj pograbili / njegov predlog so pograbili z obema rokama / pograbiti povabilo sprejeti
● star. prej kot v enem letu ga bo pograbila jetika bo umrl; ekspr. pograbi priložnost, ki se ti nudi izrabi, izkoristi; ekspr. naše in sovražnikove čete so se že pograbile so se že spopadlepográbljen -a -o:
pograbljen travnik; stelja je pograbljena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pọ́stelja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
potékati -am nedov. (ẹ̑) 1. približevati se koncu trajanja: dopust mu že poteka;
rok za prijavo poteka / knjiž. dan je že potekal mineval// bližati se stanju, ko kaj ni več na razpolago; pohajati: stelja poteka; živila so začela potekati / potrpežljivost ji je vedno bolj potekala 2. s prislovnim določilom izražaa) obstoj v prostoru zlasti glede na smer: državna meja poteka blizu naselij / ograja je potekala od enega konca dvorišča do drugega; tekmovalna steza poteka od začetka do konca stadiona / vodovodne cevi potekajo vzporedno; živca potekata vzporedno b) z glagolskim samostalnikom obstoj dejanja v prostoru in času: akcija je hitro in dobro potekala;
preiskave so potekale več let;
v državi potekajo velike družbene spremembe / vse poteka po načrtu / publ., z oslabljenim pomenom: boji so potekali ves dan bojevali so se; pogovor je potekal brez prič pogovarjala sta se; pouk poteka v slovenščini poučuje se3. knjiž. izvirati, izhajati: več pisateljev poteka s Primorske / astrologija poteka iz Mezopotamije potekajóč -a -e:
od severa proti jugu potekajoče gorovje; krožno potekajoče mišice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stéblo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stèla -e ž stelja: Doli szi lé'zem v-posztelo, Kak na groba tiho sztelo KAJ 1848, 49; pren. Manyôszt pa [je] sztela rú'znoszti KOJ 1848, 250
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stélja -e ž (ẹ́) 1. kar se uporablja za pripravljanje ležišča domačim živalim: grabiti, napravljati steljo;
iti v gozd po steljo;
uporabiti slamo za steljo;
nastiljati z bukovo, smrekovo steljo;
gozdna stelja 2. nar. praprot2:
nažeti steljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stélja -e ž, snov. (ẹ́) nastiljati z bukovo ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stélja -e
ž kar se uporablja za pripravljanje ležišča domačim živalim SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
stẹ́lja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stę́lja, f. 1) die Streu; po stelje iti v hosto; za steljo listja nagrabiti; — 2) = praprot, BlKr.; bela stelja, der Adlersaumfarn (pteris aquilina), Navr. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stelja samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
stelja ž, F
3,
stramentum, -ti, ſlama,
ſtèla;
supersternere, verhu reſlati,
ſtèlo verhu
ſtele naſlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stelja sam. ž ♦ P: 3 (TL 1561, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stelja
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stelja ► sˈtẹːl’a -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stę́ljica, f. dem. stelja; divja s., der Eichenfarn (polypodium dryopteris), M.; sladka s., das Engelsüß (polypodium vulgare), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stẹ̑ljnica – glej stẹ́lja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stéljnik -a m (ẹ̑) 1. prostor, stavba za steljo: pred zimo so napolnili steljnik in drvarnico;
prespal je kar v steljniku 2. gozd, v katerem se pridobiva stelja: grabiti listje v steljniku 3. nar. prostor, kjer raste praprot, slaba trava: pasti živino po steljnikih / belokranjski steljniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stẹ̑ljnik – glej stẹ́lja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stéljnik -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stláti stẹ́ljem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
štraja ► štˈraːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
znę̑s, -ȋ, f. 1) = smeti, stelja itd., kar naplavi in znese voda, das Genist, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) = družba malovrednih ljudi, das Gesindel, Podkrnci-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.