fiála -e ž (ȃ)
arhit. okrasni stolpič gotskih stavb s piramidno streho in križno rožo na vrhu: arkadni loki in fiale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

fiála -e [ija] ž (ȃ) arhit. |stolpič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Imena vinskih cest – začetnica

S kakšno začetnico pišemo imena vinskih cest? Nekje so zapisane občno, saj ne gre za uradno zemljepisno ime, po drugi strani pa se z veliko pišejo imena za smučarske proge, pešpoti, kolesarske poti, učne poti, gorske, turistične, romarske poti in plezalne smeri. Našla sem sledeč zapis:

»Vinska cesta je turistična pot, speljana po vinorodnem območju. Povezuje vinotoče, kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo, ter naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti območja. Namen vinske ceste je spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja vinorodnega podeželja ter njegovo turistično, kulturno in gospodarsko uveljavljanje. Načrt vinskih cest v Sloveniji je bil izdelan 1993; določa 20 tras, skupna dolžina je okoli 900 km. Speljane so po vseh vinorodnih območjih (briška, vipavska, kraška, istrska, belokranjska, podgorjanska, dolnjedolenska, gornjedolenska, bizeljsko-sremiška, šmarsko-virštanjska, haloška, gorička, srednjeslovenjegoriška, ormoška, jeruzalemska, radgonsko-kapelska, podpohorska, mariborska, gornjeslovenjegoriška, lendavska vinska cesta) in označene s posebnim znakom.« http://www2.arnes.si/~sspasorg/vino/dijaki/vinskacesta.htm

V katero kategorijo torej sodijo omenjene vinske ceste? Še posebej me zanima, kakšne začetnice uporabiti pri bizeljsko-sremiški, šmarsko-virštanjski in radgonsko-kapelski vinski cesti (malo in veliko, obe mali, veliko in malo)? Gre za vinsko-turistične ali vinskoturistične ceste?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Kako pisati ime romarske poti: »Camino«, »Pot svetega Jakoba«, »kamino/camino«?

Slovenski Camino

Vedno več romarjev odhaja tudi iz Slovenije v španski Santiago de Compostela k relikvijam sv. Jakoba. Hodijo po pešpoti, imenovani Camino. To je spodbudilo romarje številnih držav, da tudi v svoji domovini vzpostavijo podobno pot, ki jih vodi od ene do druge cerkve sv. Jakoba.

A kako je treba zapisati ta imena v različnih povezavah? Bil sem na Caminu ali na caminu? Prehodil sem Slovenski camino ali Slovenski Camino? Ali pa kar kamino, kakor je pizza medtem že postala pica: Kamino mi je spremenil življenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

penitênt -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pétnadstrópen -pna -o (ẹ̑ọ̑) Stolpič je ~
pétnadstrópnost -i ž, pojm. (ẹ̑ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stołbìč, -íča, m. ein kleiner Thurm an den Befestigungsmauern, Dol.; — nam. stolpič.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stȍlp stólpa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stôlpek -pka m (ó; ȏ) manjš.; redk. stolpec, stolpič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stolpìč -íča m (ȉ í)
1. manjšalnica od stolp: stolpiči na palači se krušijo; grajski stolpiči
2. nekajnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: urediti gredice okoli stolpičev; petnadstropen stolpič; stanovanjski stolpiči
3. ekspr. steber, stebriček: bršljan je opletal stolpiče ob vhodu; oder je stal na stolpičih
4. rubrika, stolpec: na seznamu je bil tudi stolpič za poklice; poiskati številko v spodnjem stolpiču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stolpìč -íča m s -em (ȉ í) manjš. koničast ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stolpìč -íča m
GLEJ SINONIM: rubrika, stolpec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024

stolpȉč – glej stȍlp

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stołpìč, -íča, m. dem. stolp; 1) das Pflöckchen, ein kleiner Pfahl, die Palissade, Jan., vzhŠt., C.; — = v zemljo zabit kol za trlico, Polj.; — eine kleine Säule, Zora; ein senkrecht stehender Pfeiler als Theil eines Gestells, die Pfoste, Cig.; stolpiči, die Säulen um den Blasebalg, Cig.; ein Säulchen im Dachstuhl, ogr.-Valj. (Rad); — 2) ein kleiner Thurm, Jan.; — 3) = stolpec 3), die Colonne, die Rubrik, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stolpìč -íča m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stolpìč  -íča m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stołpȋčək, -čka, m. dem. stolpič, das Säulchen, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

štírinadstrópen -pna -o (í/ȋọ̑)
štírinadstrópni -a -o (í/ȋọ̑) ~ stolpič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

trínadstrópen -pna -o (ȋọ̑) Ta stolpič je ~
trínadstrópni -a -o (ȋọ̑) ~ stolpič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

trónadstrópen -pna -o (ọ̑ọ̑) trinadstropen
trónadstrópni -a -o (ọ̑ọ̑) ~ stolpič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

túrenc -a [turəncm (ȗ)
nižje pog. stolpič: linica v turencu
● 
alp. žarg. preplezati turenc manjšo pokončno, samostojno stoječo skalo; stolpič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

túrnc -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

vèčnadstrópen -pna -o (ȅọ̑) Ta stolpič je ~
vèčnadstrópni -a -o (ȅọ̑) ~a hiša
vèčnadstrópnost -i ž, pojm. (ȅọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

vèčstanovánjska stávba -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

verȃnda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

Število zadetkov: 25