Tiskanje

jȃn 3., m. der Zank, der Streit: strašen jan smo imeli, C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

klȃnje, n. 1) das Schlachten; die Metzelei, Cig., Jan.; (vname) se strašen boj, ne boj, mesarsko klanje, Preš.; — 2) das Hadern, das Gehader, Cig.; — 3) die Kolik, das Bauchgrimmen, Cig., Jan., C., Strp.; na naglem jo klanje popade, Jsvkr.; — 4) das Spalten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

mȇtež 1., m. das Schneegestöber, Jan., C., Lašče-Levst. (M.); — "bil je strašen metež in kadež", Materija (Ist.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

obkrǫ́žati, -am, vb. impf. ad obkrožiti; umgeben: kraj je bil strašen, obkrožalo ga je skalovje, Erj. (Izb. sp.); slab zrak nas obkroža, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

pápa, f. 1) das Essen, die Speise (v otročjem govoru); dobra pupa in papa, Glas.; — 2) pl. pape = žrelo, der Rachen, vzhŠt.; strašen plamen je gorel lintveru (= lintverju) iz pap, Npr. (vzhŠt.)-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

poglę̑dək, -dka, m. der Blick, C.; z enim pogledkom, Trub.; der Anblick, C.; strašen p., Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

prestràšen -šna -o prid. prestrašen, strašen: Ka mo vidli? nego ogyen Navsze ſztráni presztraſſen KM 1783, 297; Oh preſztrasna moka tou vſzigdár trpeti KM 1783, 255; Dáj naj Krisztuſſove moke, i presztrasne ſzmrti mantre, nosziti morem rane KM 1783, 240; imé Jezuſſa, vcsino hüdim dühom pa preſztrasno KM 1783, 44; Oſztaviti vſze hocsem, Na preſztrasno pitanye SŠ 1796, 99; Pobolsajte ſze hüdodelniczi, Nad mokom, I ſzmrtyom, preſztrasnom BKM 1789, 86; za volo vnouge hüdoube tvoje, i preſztrasni grejhov tvoji KŠ 1754, 176; Tô je presztrasno AI 1875, br. 1, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

srẹ̑p, srẹ́pa, adj. 1) = grozen, grausam, Cig., C., Cig. (T.); srepo križanje, Skal.-M.; Požela jih je srepa smrt, Greg.; — wild: srepa ino strašna množica, Skal.-Let.; = hud, strašen: srepo ga je pogledal, Podkrnci-Erj. (Torb.); bil je srepega pogleda, Jurč.; — srepo gledati, stier blicken, Savinska dol.; — 2) ungeheuer, sehr groß, Jan., M., Rož.-Jarn. (Rok.); — srepo (= grozno) se ustrašijo, Krelj-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

strahovȋt, adj. 1) = strašen, schrecklich, entsetzlich; strahovita vojska; — 2) = boječ, strašljiv, Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

strahovìten -tna -o prid. strahovit, strašen: Vogrinje szo 'se glaszovitni i sztrahovitni bili od jahanya, ino sztrelanya KOJ 1848, 6
nájstrahovìtnejši -a -e najbolj strahovit: Náj sztrahovitnejsi szo bili Hunovje KOJ 1848, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

strahoviten [strahovȋtǝn] pridevnik

grozen, strašen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

strašȃn, -šnà, adj. = strašen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

strašan -šna prid. 1. strašen: en ſtrashan im. ed. m vuol je bil pertekil ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen; nekadaj ſtraſhan im. ed. m, sdaj lubesniu ǀ taiſti ſtrashni im. ed. m dol. ſodni dan bò poln ſmeshnave ǀ de bi ta nagli, inu strashni im. ed. m dol. potreſs imel semlo stresti ǀ ta ſtrashna im. ed. ž shtrajfinga te neusmilene kuge vſe skuſi ſe k' nam perblishivie ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna im. ed. ž keha ǀ v'tem sazhne enu taku ſtrashnu im. ed. s ropotajne v'taisti kambri ǀ od tiga ſtrashniga rod. ed. m ſodniga dneva govorit ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne, inu ſtrashne rod. ed. ž kuge ǀ kar hudiga, strashniga rod. ed. s, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne zhes taistu mestu ǀ s'oblazhniga, inu ſtrashniga rod. ed. s ima jaſſnu, inu tihu poſtati ǀ ſe pergliha enimu strashnimu daj. ed. m Vgrabzu, kateri v'puſhavah prebiva ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal, inu en ſtrashan tož. ed. m konz ſturil ǀ shlishi en straſhan tož. ed. m glaſs s'Nebes ǀ ſo bily kjekaj pertekli ta ſtrashni tož. ed. m dol. shpektakel gledat ǀ neſrezhni ozha leta strashni tož. ed. m dol. ſhpektakel vidi ǀ sagledajo eniga strashniga tož. ed. m ži. lintuorna ǀ s' tega meſta pobeshish veno ſtrashno tož. ed. ž pushavo ǀ eno strashno tož. ed. ž ſmert ſtury ǀ v'strashno tož. ed. ž shiuinsho podobo ga preoberne ǀ inu ti karshenik na letu ſtrashnu tož. ed. s germeine nebosh od ſebe ſtreſsil ta shkodlivi porod tiga ſmertniga greha ǀ veni ſtrashni mest. ed. ž temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ po takorshnem ſtrashnem mest. ed. s garmeinom ſe bo desh vlijl ǀ s' velikem, inu s' ſtrashnem or. ed. m shrajom pojti ǀ je shal s' to ſtrashno or. ed. ž vojsko zhes Israelskiga Krajla ǀ Bug s'trashno or. ed. ž ſhtimo sazhne shugat ǀ s'to trashno or. ed. ž temmo tiga malikovajna je bila pokrita ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna im. dv. m moshia k' Mashniku ǀ kakor eni ſtrashni im. mn. m Riſsy, inu groſovitni Lintvorni ǀ noter prideio try strashni im. mn. m hudizhi ǀ v'pakli vam ſo perpraulenè te ſtrashne im. mn. ž ſpake ǀ de te strashne im. mn. ž ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle ǀ kir veliku spak ſtrashnih rod. mn. ſe najde ǀ poln luft strashnih rod. mn. orlu ſe vidi ǀ do vekoma bodo te ſtrashne tož. mn. m hudizhe gledale ǀ od s'unaj je imelu strashne tož. mn. m ſaurashnike ǀ Samerkajte dobru te ſtrashne tož. mn. ž beſsede ǀ ſo takushne strashne tož. mn. ž, inu britke martre s'veſselim prenesli ǀ v' shtrashne tož. mn. ž puszhave ſo shli prebivat ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde, ſtrashne tož. mn. ž/s, ſmerdlive ǀ Bug v'taistih ſtrashnih mest. mn. oblakoh ſe perkaſhe ǀ do vekoma mei ſtrashnimi or. mn. hudizhi to paklenskoc martro terpeti 2. bojazljiv: je bil taku mozhnu straſhan im. ed. m de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha ǀ en Rimski Gospud je bil taku strashan im. ed. m, de nihdar nej hotel pod streho prebivat ǀ Drugu ſerce ima slabu strashnu tož. ed. s, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ So bily ty Iogri ſlabi, inu strashni im. mn. m, kakor ouzhize ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij im. mn. m kakor saizij ǀ Poprej ſo bily strashne im. mn. ž ouzhize de cilu s'hishe nej ſo ſmely pojti ǀ s'strashnih rod. mn. ouzhiz ſerzni Paſtery ſo bily ratali ǀ Bug njemu sapovej, de tem ſtrashnem daj. mn. ima slavu dati ǀ od kot taku ſerze? tem strashnem daj. mn., inu ſlabem ǀ te strashne tož. mn. m ſturi ſerzhne, de v ſe matre veſselu preneſsò primer.> ſim vidil kakor eno resbeleno pezh, katere plemen je bil ſtrashneiſi im. ed. m, kakor une Babilonske pezhi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

strašan pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

strašan gl. strašen ♦ P: 17 (*P 1563, TPs 1566, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

strašȃnski, adj. = strašen, schrecklich, ungeheuer; strašanska nevednost; strašansko velik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

strášən, -šna, adj. 1) schrecklich, furchtbar; strašne sanje; strašna burja; ni tako hud kakor s., er ist nicht so schlimm, wie er aussieht, Mur.; — 2) strašno, außerordentlich, überaus: s. grd, s. lačen; s. lije, es regnet fürchterlich; — 3) = strašljiv: strašne ovčice, Jsvkr.; tako je s. (strašan), da po noči ne gre sam pred prag svoje hiše, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

stràšen -šna -o prid.
1. strašen: Irtóztató; sztrasen, grozen -a -o KOJ 1833, 160; ſztrasen bo teda dén BKM 1789, 19; Gdate ſztrasna ſzmert kroto preſztráſi SM 1747, 82; Sztrasna bode vnougim ſzoudba BKM 1789, 9; Szvéto i ſztrasno je nyegovo imé KŠ 1754, 156; To ſztrasno vrejmen je totá BKM 1789, 361; Csi gli bi vu kmicsni doláj, Te ſztraſne ſzmrti hodo BKM 1789, 163; I püſzto je Boug tak ſztraſſen pomor nad Izrael KM 1796, 65; Nyegovo ſztrasno kastigo SM 1747, 38; nego je je vu ſztrasno pekla prepaſzt ſzüno KŠ 1771, 719; Za grejsnike na toj zemli ſztrasno ſzmrt ſztrpo BKM 1789, 72; Poglavárſztvo je, na ſztrasno példo drügim zapovedalo KM 1790, 56; kak je na grejsne Ocsáke tak ſztrasno ſententzio Boug vrgao KM 1796, 8; Henrik tak sztrasno meszarejnye naprávi med nyimi KOJ 1848, 6; da vu ſztrasnom zádnyem dnévi bomo ſztáti mogli KŠ 1754, 118; Vu ſztrasnom vrêmeni BRM 1823, IX; vu ſztrasnoi bolezni licza ne oberni procs od nyega SM 1747, 63; doli ſzpisüje te krive vucsitele ino ſze nyim z-Bo'zov ſztrasnov ſzoudbov prti KŠ 1771, 756; Oh moji ſztrasni grejhi ſzo zrok bili BKM 1789, 77; szo sze mi sztrasne vidile KOJ 1833, IIII; Naj Tere Gláve ſztrasnim vrágom BKM 1789, 17; Tebé je lübéznoſzt tvoja, Pripelala Na velike ſztrasne moke BKM 1789, 81
2. prestrašen: Sztrasna ſzrcza obátri BKM 1789, 176
nájstrašnéjši -a -e najstrašnejši: Atila je bio nyih náj strasnejsi Kráo KOJ 1848, 5; Tigriš Lepa nájstrašnejša stvár AI 1878, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

strašen pridevnik

PRIMERJAJ: strašno

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

strašen prid. ♦ P: 27 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

strašnika [rod. ed.] gl. strašen ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

strašno prislov

PRIMERJAJ: strašen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., C., Hip. (Orb.), Cerknica (Notr.)-Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.-Kres; — 7) der Zug (z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.-Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.