odstrášiti, -strȃšim, vb. pf. wegschrecken, zurückschrecken, abschrecken, Mur., Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ostrášiti, -strȃšim, vb. pf. in Furcht versetzen, einschüchtern.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
postrášiti, -strȃšim, vb. pf. ein wenig schrecken; malo oči si p., ein wenig einschlummern, SlGor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
postràšiti -strášim dov. prestrašiti: ino ſzi je pri deczi ſpot ſzpravo meſzto toga, ka bi jo poſztraſo KM 1790, 20; Rudolfi na pomoucs pride Ladiszlav IV. ka je Ottokarove Velikáse tak posztrassilo KOJ 1848, 40 postràšiti se -strášim se prestrašiti se: Ne'za sze na tô posztrásila AIP 1876, br. 4, 6 postrášeni -a -o prestrašen: Etak malo posztrásseni Matyas I. KOJ 1848, 63; Törszki caszar je jáko posztrasen, ka nyaga szvêta szpraviti vcséjo AIP 1876, br. 6, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prestrášiti, -strȃšim, vb. pf. mit Schrecken erfüllen, erschrecken; alterieren, Cig.; novica ga je zelo prestrašila; p. se, in Schrecken gerathen, erschrecken (intr.); tako se je prestrašil, da je zbolel; ves prestrašen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prestràšiti tudi prestràhšiti -strášim dov. prestrašiti: Törci z-nemiljosztjov miszlijo hercegovinare presztrahsiti AI 1875, br. 11, 2; Gdate ſztrasna ſzmert kroto preſztrâſi SM 1747, 82; Vkom me ſzmrt preſztráſi BKM 1789, 65; Naj, gda ſze tvoj dén ſzkrádnyi Szká'ze, me ne presztrási KŠ 1754, 245 prestràšiti se -strášim se prestrašiti se: Rémulni; presztrassiti sze KOJ 1833, 170; Zakai vreidnoſzeje bojati ino preſztraſiti Bosje ſzerditoſzti TF 1715, 18; nepriatelie moreio ſze ſzilno presztrasiti ABC 1725, A8a; Neſcsem ſze preſztraſiti BKM 1789, 313; ne preſztraſte ſze KŠ 1771, 143; i preſztraſili ſzo ſze KŠ 1771, 121; I preſztrásim ſze KŠ 1754, 255; i ſzrczé tvoje ſze preſztráſi KŠ 1771, 814; zemla sze presztrási TA 1848, 61; Na tô sze tak presztrási KAJ 1870, 66; Dönok ſze ne preſztrasi BKM 1789, 247; nikoga ſzene preſztrassi KM 1790, 16; Záto preſztrasimoſze ino ſze bojmo KŠ 1754, 67; Ki tatijo vidi, naj ſze ne preſztráſſi ono vö ovaditi KM 1790, 72; Naj ſze preſztráſimo nad naſſimi grejhi KŠ 1754, 216; Csi bi te ſzveit pun Vrágov bil, Dönok ſze nebi preſztrasili SM 1747, 79; preſztraſo ſze je Felix KŠ 1771, 418; ár moie csonte ſzo ſze preſztrasile ABC 1725, A8a; Preſztraſſo ſze je Saulus KM 1796, 124; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9 prestràšivši se -a se -e se ko se je prestrašil: Preſztraſivſi ſze pa Moj'zes nej je ſzmeo na nyega glédati KŠ 1771, 361; Preſztraſivſi ſze pa i bojécsi vcsinyeni ſtimali ſzo, kaj dühá vidijo KŠ 1771, 257 prestrášeni -a -o prestrašen: Na tou presztrásseni vmoriteo k-nyegovim nogám dolipoklekne KOJ 1848, 15; Ino moia Düssaie terdno presztrásena ABC 1725, A8a; vküp je pribej'zalo vſze lüſztvo preſztraſeno KŠ 1771, 348; Lüdstvo sploh prestrášeno je kričalo BJ 1886, 9; potrouſtaj vczaglivo düso mojo i preſztráseno ſzrczé moje KŠ 1754, 233; Stera mi bojazen dé, Szrczé moje presztráseno, Dejva szeszkouszt vu sztrahoto BKM 1789, 14; ár ſzo bili preſztraſeni KŠ 1771, 129; goszpoudam .. da szo sze presztrasseni Maximilián Czaszari potou'sili KOJ 1845, 56; Preſztraſenim angyel recse BKM 1789, 97
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pristrášiti, -strȃšim, vb. pf. herbeischrecken: p. ptice v nastavo (einschrecken), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
strášiti, strȃšim, vb. impf. 1) schrecken; otroka nikar ne s.; lenuha dan straši, Npreg.-Jan. (Slovn.); s. se, zu erschrecken pflegen, schreckhaft sein; konj se straši; kdor na perju leži, se straši, Z.; — 2) abschrecken: vreme me straši; s. se, Furcht haben; — ali se ne strašiš vremena? dela se ne strašim; — 3) spuken; v tem gradu straši, hodi strašit; kaj pa tod strašiš (= hodiš kakor strah)? jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
stràšiti strášim nedov. strašiti: Ka toga pekla moke, Nemro me ſztraſiti BKM 1789, 69; Oh vekivecsnoſzt grozna rejcs! Kak me jáko ſztráſis BKM 1789, 452; Csi gli me greih, pékél ſztráſi, Jesus me obráni SM 1747, 76; Ne bode ti skoudo bejszni rod poganſzki, Csi gli jáko ſztráſi národ on krſztsánſzki BKM 1789, 321; Grêh je ta moja nevola, Steri mi ſzrdcze ſztrási BRM 1823, 9; Szamo me tou nájbole sztrási, kak de sze mi godilo KOJ 1845, 45; Sztrási vecsna nôcs KAJ 1848, 4; i vu necsamurnoszti szvojoj je sztrási TA 1848, 3; Naj ſze ne vidim, liki da bi váſz ſztraſo po liſztáj KŠ 1771, 545 stràšiti se strášim se bati se: i zácsao ſze je ſztraſiti KŠ 1771, 148; nesztrásim sze globocsine KAJ 1870, 84; Tej ſze ſztraſſi KM 1783, 211; Teodora sze szmrti nesztrási KOJ 1845, 85; Geto verbum znamenüje, da sze od nekákoga bojimo, sztrásimo KOJ 1833, 132; praviczo govori ni ne ſztrasiſze je SM 1747, 89; ne ſztraſſi ſze oh Maria KM 1783, 230; Lübléni moi, ne ſztrasteſze SM 1747, 30; Margêca sze sztrásila AI 1875, kaz. br. 7; Ino dabi ſze mi vucſili nad naſſimi greihi ſztrasſiti SM 1747, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
strašiti [strašīti strášim]
nedovršni glagolstrašiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ustrášiti, -strȃšim, vb. pf. in Schrecken versetzen, erschrecken; — u. se, erschrecken (intr.); u. se česa, koga, vor etwas, vor jemandem erschrecken.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zastrášiti, -strȃšim, vb. pf. in Schrecken versetzen, C., Z.; einschüchtern: živi duši se ni dal z., Navr. (Kop. sp.); z vojsko z., Navr. (Let.); zastrašen, entsetzt, C.; zastrašeno koga gledati, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.