bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi
bíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|
čívkati -am nedov. -ajóč, -áje; čívkanje (ȋ) Ptiči ~ajo; poud. Otroci ~ajo |govorijo z visokim glasom|; poud. čivkati o kom/čem O tem ~ajo že vrabci na strehi |To je splošno znano|
látovje1 -a s, skup. (á) zamenjati ~ na strehi
mésečnik1 -a [sə] m, člov. (ẹ̑) ~ hodi po strehi; vesti se kot ~
mésečnica -e [sə] ž, člov. (ẹ̑)
mésečničin -a -o [sə] (ẹ̑)
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
netrésk -a m (ẹ̑) |rastlina|: ~ na slamnati strehi
ognjén -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~i zublji; poud.: ~a barva |podobna barvi ognja|; ~a strast |zelo močna|
ognjéni -a -o (ẹ́; ẹ̑) rastl. ~ trn; poud.: ~ jezik |plamen|; ~ obroč |močno obstreljevanje|; ~ petelin na strehi |ogenj, požar|
ognjénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
petêlin -ína m živ. (é í) kikirikanje ~a; ~ na strehi; galski ~ |simbol Francije|; poud.: hoditi kakor ~ |ponosno, bahavo|; vstajati s ~i |zelo zgodaj|; člov., poud. pomiriti bojevita ~a |pretepača|; nečlov., poud. spustiti komu rdečega ~a na streho |zažgati komu hišo|; poud. pritisniti na ~a |sprožiti, ustreliti|
rotírati -am nedov. -ajóč; rotíranje (ȋ) Luč na strehi avtomobila ~a se vrti
rožljáti -ám nedov. -àj -àjte, -ajóč, -áje; -àt; rožljánje; (-àt) (á ȃ) Veriga ~a; poud. rožljati po čem Toča ~a ~ strehi |rožljaje udarja|; rožljati z/s čim ~ s ključi; poud. ~ z orožjem |groziti z vojno|
snegolòv -ôva m (ȍ ó; ȍ ȏ) ~i na strehi
šklopotáti -ám tudi šklopotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; šklopotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) poud.: Kaplje ~ajo po strehi; Pisalni stroji ~ajo
škrabljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; škrabljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. Miši ~ajo; poud. škrabljati po čem Dežne kaplje ~ajo ~ strehi |rahlo udarjajo|; brezos. Za omaro ~a
škrebljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; škrebljánje; (-àt) (á ȃ) Miš ~a za omaro; poud. škrebljati z/s čim ~ z drobižem; poud. škrebljati po čem Dež ~a ~ strehi |rahlo udarja|
škrobotáti -ám tudi škrobotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; škrobotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) Dež ~a; škrobotati po čem Dežne kaplje ~ajo ~ strehi; brezos. Zunaj je škrobotalo
škropotáti -ám tudi škropotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; škropotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) Dež ~a; škropotati po čem Kaplje ~ajo ~ strehi
štropotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; štropotánje; (-àt) (á ȃ) Dež ~a; štropotati po čem Kaplje ~ajo ~ strehi
zašklopotáti -ám tudi zašklopotáti -óčem dov.; drugo gl. šklopotati (á ȃ; á ọ́) Dež je zašklopotal po strehi; zašklopotati z/s čim ~ s težkimi škornji
zaškrabljáti -ám dov.; drugo gl. škrabljati (á ȃ) Miš je zaškrabljala; poud. Dež je zaškrabljal po strehi |začel rahlo udarjati|
zbòr zbôra m (ȍ ó) udeležiti se ~a krajanov; konferenca učiteljskega ~a; peti v pevskem ~u; žarg. hoditi k ~u |na vaje, biti član zbora|; poud.: odgovarjati v ~u |vsi hkrati|; ptičji ~ na strehi |ptiči|; šport., voj. stati v ~u
zdrkávati -am nedov. -ajóč; zdrkávanje (ȃ) Kaplje ~ajo po strehi; Sveder ~a
zijáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zijánje; (-àt) (á ȃ) Avtomobilska vrata ~ajo; poud.: Kokoš ~a od žeje |ima odprt kljun|; V strehi ~ajo luknje |so vidne|; slabš.: ~ okrog sebe |radovedno gledati|; ~ od začudenja |biti zelo začuden|; slabš. zijati na koga/kaj |vpiti|; slabš. zijati v koga/kaj Že spet ~a ~ časopis |ga bere|; ~ ~ soseda |nepremično, radovedno gledati ga|; slabš. zijati nad kom/čim ~ ~ otroki |vpiti|; slabš. zijati za kom/čim ~ ~ dekletom |radovedno gledati|