goməzẹ́ti,* -ím, vb. impf. kribbeln, wimmeln, Jan., C., Škrab. (Cv.); (gomaz-) Cig., Jan., nk.; vse je od ljudi gomezelo, (gomaz-) Jap. (Prid.); vse gomezi (gomazi) črvov, Cig.; kar blizu in daleč po ravnem in strmem gomezi (gomazi), Jurč.; — gomezi mi po životu, es krabbelt mich, Cig., Fr.-C., Andr.; — = lesti, langsam gehen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

pȋtnik 2., m. koruza, ki se seje po strmem žitu, blagu v pičo, Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); — prim. pičnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

podir [podȋr] samostalnik moškega spola

odtrganje in zdrsnjenje zemlje na strmem pobočju; zemeljski plaz; usad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.