Tiskanje

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čemér -a m
1. strup: csemér KOJ 1833, 165; Brezi cſeméra te kacſe BKM 1789, 57; zcsemérom zmejsani gyeſzi KŠ 1771, 95; z-csemérom on je napájani KM 1783, 237; pren. Grejha csemér KŠ 1754, 251; ſzmrti csemér SŠ 1796, 10; vrejmen csemérom puno BKM 1789, 85
2. jeza: csemér i ſzrd KŠ 1771, 450; puni bi grátali cseméra KŠ 1771, 402; ſzo zevreli v-nyem csemérje KM 1796, 8; hábajmo ſze csemérov KM 1796, 9; od csemerouv obájani KOJ 1845, 81; sztráha i csemérov KOJ 1845, 7; ſzvoje csemére KM 1796, 24; je nelüden bil vu čeméraj BJ 1886, 6

Slovar Pohlinovega jezika

čmer [čmẹ̑r čmerȗ] (čemer) samostalnik moškega spola

strup

gift [gȋft] samostalnik moškega spola

strup

mišica [míšica] samostalnik ženskega spola

strup za miši, arzenik

strup [strȗp] samostalnik moškega spola

strup

zernek [

] samostalnik moškega spola

arzenik

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

strup samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

arcnija ž, F73, amuletum, arznia, katera ſe na garlu obeiſha; anastomaticum, arznîa, katera odpèra; antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; collyrium, arznia ṡa ozhy; curari medicaminibus, s'arzniami ſe oṡdraviti; dentifricium, arznia ṡa ṡobe beile délati; masticatorium, arznia, katera ſe dvèzhi; medicamenta, Imena teh Arznÿ; panchrestum, -ti, ena arznia, ṡa vſe boléṡni dobra; praecipua remedia, te narbulſhe arznie; remedium, -ÿ, arznia; theriaca, -ae, triák, arznia is kazhyga meſſá

čuden prid., F20, admirabilis, -le, zhuden, prezhudin; admirandus, zhudin; discolus, pregnán, zhudin; fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nadleṡhen, zhuden, neluſhten, oſtuden; gesticulari, ſhavkou biti, zhudne ſhege na ſe vṡèti; insolens, hudoben, zhuden, nepokojn, nevajen, nekaṡen, oblèden; insolitus, -a, -um, nenavajen, zhuden; mechanicus, -ci, en zhudni inu kunṡhtni déloviz, antverhar; melicus, -ci, en zhudni, inu kunṡhtni peiviz; merificare, zhudniga ſturiti; mirabilis, -le, zhuden, ſhegau; mirus, -a, -um, zhuden; modo mirabili, v'eno zhudno viṡho; monstrifer, -a, -um, monstrificus, -a, -um, ſylnu zhudne ṡhtalti; monstrosus, -a, -um, zhudne, ſtraſhne ṡhtalti; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati; permirus, -a, -um, prezhudin, ṡalu zhudin; portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo; prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa; sphinx, -gis, vel sphingos, ene affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka

doprinašati se nedov., F2, opertania sacra, ſveta délla, katera ſo na ṡkrivnim ſturjena, kar ſe na ṡkrivnim déla, ali dopernaſha; portentificia venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo

grozovit prid., F23, atrox, grosovit, ſlobán, ſylnu hud; barbara gens, ludjè groby, groṡoviti, neuſmileni; crudeles terrae, groṡovite deṡhele; dirus, -a, -um, groṡovit; efferus, -a, -um, ṡlobán, taku mozhnu, kakòr de bi norel, groṡovid, prehúd; ferocire, divjati, groṡovit perhajati; ferox, et ferus, groṡovit, divji, divják; ferox forma, tudi groṡovite ſhtalti; ferus, divji, groṡovit; horrendus, -a, -um, ſylnu groṡovit, ali ſtraſhán; horribilis, -le, groṡovit; horrisonus, -a, -um, kar daje enu groṡovitu ſhumenîe; immania saxa, velike, inu groṡovite ṡhkale; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati; ſtraſhán, groṡovit; perhorrendus, -a, -um, ſylnu groṡovit, inu ſtraſhán; portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy dopernaſhajo; praeferox, -cis, ſylnu divji, cilú groṡovit; subhorridus, -a, -um, enu malu groṡovit, ali ſtraſhán; tremendus, -a, -um, ſtraſhán, groṡovit; trucidatio, morjenîe, groṡovitu vbyanîe; truculentus, groṡovit, ſtraſhán; trux, -cis, groṡovit; tyrannicus, -a, -um, groṡovit, neuſmilen

kačica ž, F2, angviculus, ena kazhiza; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine

niti vez., F19, congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine; innabilis, -le, kir ſe ne more niti plavati, niti voṡiti; mediocris, -cre, ſrêdni, niti prevelik, niti premaihen; Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſe redili; nec, neque, ni, niti; necubi, niti, ky; necunde, niti od kod; neque, niti, tudi ne; neuter, -ra, -rum, oben, niti letá, niti uni; neutrò, neutrobi, niti na letó, niti na uno ſtrán, nikamer, nigdèr; prosodia, ene beſſéde iṡrezhenîe, de nei predolgu, niti prekratku; syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai; unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre

počutiti dov., F10, conscius sum mihi huius rei, jeſt veim, ṡnám, pozhutim ſam na ſebi, ẛa tó reizh; dedolere, tá pervi beteṡh vezh ne pozhutiti; discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine; percipere, ṡapopaſti, prejeti, pozhutiti, ṡaſtopiti, ſposnati; praesentire, prasentiscere, obzhutiti, pomeiniti, pozhutiti; sapor, -oris, ṡhmáh, kateri ſe pozhuti per pokuſhanîu, ali per jeidi; sensibilis, -le, pozhuteozhi, kar ſe lahku pozhuti; sentire, pozhutiti, obzhutiti, zhuti: ſe hudu zhutim

pregnati dov., F15, antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; antiperistasis, kadar mraṡ vrozhino preẛhene, ali vrozhina mraṡ; cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe ne puſty pregnati; dentium dolores colluere, boléẛni teh ẛoby s'pranîam pregnati; duram famem depellere, tó teṡhko lakoto pregnati, ſe naſititi; emaculare, madeshe pregnati; exterminare, ṡatreti, konzhati, iṡriniti, pregnati, vunſtrébiti; medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari; peragitare, premetati, pregnati, preſjati, premajati; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti; profligator, ṡadejaviz, kateri je tú ſvoje s'poṡhréſhnoſtjo pregnal; proscribere, eno reizh prepovédati, pregnati; proscripturire, premiſhlovati, inu miſliti, eniga pregnati; repellere vim, -vi, ſylo s'ſylo pregnati; transigere, opraviti, odgnati, zhes pregnati

smrdeč del., F19, anagyris, enu ſylnu ſmardezhe ẛeliṡzhe; foedus, -a, -um, gard, oſtuden, ſmerdèzh; foetidus, ſmardèzh; hircus, -ci, en ſmardezhi koṡel; odor gravis, en teṡhák ſmardèzh dúh; putidus, -a, -um, ſmardèzh; virus, en ſmardezhi ſtrúp; viverra, -ae, en dihúr, ali ta ſmardezhi húr, ṡvirina

smrten prid., F19, epicaedium, ſmertna peiſſim; hora mortis, ſmertna ura; lethalis, -le, ſmertni; mausolaeum, ſmertni grad; peccatum mortale, vel lethale, ſmertni gréh; virus mortiferum, ſmertni ṡhkodlivi ſtrúp; vulnus lethale, ſmertna rana

strup m, F14, amuletum, arznia ẛuper ſtrupa, ſe bolnikom na gerlu perveṡhe; antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; antidotus, vel antidotum, alexipharmacum, alexterium, arznia ṡupar tá ſtrúp; biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare, ſtrup ṡholzou; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhalosti, niti bolezhine; medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari; philtra, -orum, je ena ſorta ſtrupá, kateri zhlovéka perpravi, de ṡhene prevezh lubi, takú, de ob pamet grè; portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo; toxicum, -ci, ſtrúp; veneficus, -ci, zupernik, s'ſtrupom ṡavdajaviz; venenarius, -rÿ, kateri ſtrúp predaja, ali nuza; venenum, -ni, ſtrúp; virus, en ſmardezhi ſtrup; virus mortiferum, ſmertni ṡhkodlivi ſtrúp

strupovit prid., F12, arsenicum, béla miſhniza, miſhja ſhtupa, ſtrupoviti práh; biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare, ſtrup ṡholzou; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; dipsas, ena ſtrupovita kazha te ṡheye, kazha maihina. Deut:8; dispas, sive situla, kazhiza ... takú ſtrupovita; exitialis, pogubliu, ſmerten, ſtrupovit, ṡhkodliu; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu; pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo; prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha; scorpio, vel scorpius, -ÿ, ṡhkarpián, ſtrupovita ṡhivál; solifuga, -ae, ena ſtrupovita ſorta paika, kateri pod ṡemló prebiva; virulentus, -a, -um, ſtrupovit

šara ž, F12, biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare, ſtrup-ẛholzou; diversi homines, mnogitere ṡhare zhlovéki; genus, -ris, ſorta, pleme, viṡha, ṡhara, ṡhlahta, rúd, ali ród, otroci; halicutica, -orum, buque v'katerih je ṡapiſſana ta ṡhara teh rib; indole bona praeditus, ene dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; ingeniosus, -a, -um, pameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku; moratus, -a, -um, â mos, moris, dobre, ali hude ṡhare; mulierosus, -a, -um, ṡhenṡke ṡhare, vus ṡhenṡki; multigenus, -a, -um, mnogitere ṡhare, rodovitin: ena reizh na veliku, ali doſti viṡh; omnigenus, -a, -um, ſléherne ṡhare, vſake ſorte; omnis generis, vse shlaht, vſakerſhnu, vsake share

škodljiv prid., F18, aurugo, ṡhitu ẛhkodlivi veiter; damnosus, ṡhkodliu; detrimentosus, -s, -um, ẛhkodliu; exitialis, pogubliu, ſmerten, ſtrupovit, ṡhkodliu; infestus, -a, -um, ſovraṡh, ṡhkodliu, ṡupern, kateri muje ne ſhpara eniga reṡhaliti: tudi ſe imenuje infestus tajſti, katerimu ſe ṡhkoda, ali martra ṡadeiva; nocens, ṡhkodliu, húd, kar ṡhkodo perneſſe; nocivus, -a, -um, noxuus, -a, -um, ṡhkodliu, ṡhkodliva, ṡhkodlivu; noxius, -a, -um, ṡhkodliu; obnoxius, -a, -um, ṡhkodliu, ṡhtraffinge vréden, podverṡhen; pernicialis, -le, perniciosus, -a, -um, pogubliu, ṡhkodliu; pestifer, -ra, -rum, kuṡhin, ṡhkodliu, kar kugo parneſſe; pestis, -tis, kuga, ena ṡhkodliva reizh, inu pogubliva, pomor; sonticus morbus, huda, inu ṡhkodliva boléṡan, prehuda, ṡhkodliva, padezha, tagota, Boṡhya obláſt; virus mortiferum, ſmertni, ṡhkodlivi ſtrúp; zizania, lulka, kokel, inu drugu ṡhkodlivu ṡeliṡzhe v'ṡhiti

udariti2 dov., F7, colis, -lis, tá mehka mladiza per tertah, katera vſaku leitu vun vdari; epithema, kadar ſe kei v'prég vdari zhes en beteṡh, ali boléṡan, ali bolezhino; extuberatio, vun vdarjenîe, otúk, kadar en ṡhúl, ali tur vun vdari; medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrup pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari; molybditis, ena ſorta ſvinzhene peine, ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunkai vdari, tá grampa; morbus palabundus, boléṡan, katera ṡkrivnu v'mei ludy vdari, ṡdai v'enim kraju ṡdaj v'drugim; repullulare, ṡupèt vunkai vdariti, inu raſti

zoper predl., F7, I. z rodilnikom â frigore se defendit, on ſe ẛupar mraẛa brani; amuletum, arznia ẛuper ſtrupa, ſe bolnikom gerlu perveẛhe; II. s tožilnikom antidotus, vel antidotum, alexipharmacum, alexterium, arznia ṡupar tá ſtrúp; apologia, en isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè; impiè, pregréſhnu, ṡupar Boga, inu te ſtariſhe; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati; tributoria actio, enu pravdnu djanîe, kateru ſe naprei vṡame, ṡupar eniga, kateri prou ene rizhy ne reṡdily

žolč ž, F4, atra bilis, zhirna ſhólzh; biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare, ſtrup-ṡholzou; hypocandria, tú mehku na ſtrani, boléṡan te zherne ṡholzhy, ṡmamlenúſt; melancolia, -ae, klavernoſt, ena zherna ṡhólzh, ali kry, katera zhlovéka ṡhaloſtniga déla, umnoſti teṡhkozha

žolčov prid., biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare, ſtrup-ṡholzou

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.

božilišk -a m bazilisk: ta mladeniz je mogal ſtrup tega Boshiliſca rod. ed. premagat (V, 339) Zapis je očitno ljudska različica tujke → bazilisk; → bazilišk, → bažilisk.

bula -e ž bula: maihina je ena zhibiliza vener pizhi, de velika bula im. ed. ſtezhe ǀ S. Roch nej hotel ſvojo bullo tož. ed., ali rano oſdravit ǀ neperpuſti, de bi Padar bulo tož. ed. gori ſresal, de bi ſtrup vun ſteku ǀ Poshle kugo v'mej shivino, bule tož. mn. v'mej ludy

cata -e ž taca: Kazhi je dall ſtrup. Medvedu je dall zate. tož. mn. Levu krample. Pſu je dall sobè (II, 357). Verjetno po metatezi iz taca ← srvnem. tatze. Po Pleteršniku je cáta goriš. beseda.

čebela -e ž čebela: vſakatera zhebela im. ed. ima ſvoje opravilu ǀ kar pak zhibela im. ed. lishe ſe v med preoberne ǀ natura te zhibele rod. ed. je medena ǀ Kazhi je dall ſtrup … zhebelli daj. ed., sershenù, oſſi je dall shella ǀ Zhebelle im. mn. imaio ſvoja Krajla ǀ kadar je v' ſibeli leshal, zhebelle im. mn. nanjegovih uſtah ſo bile en pan medu ſturile ǀ zhibele im. mn. ſo peile v' taiſtem pani ǀ vy imate ſturiti, kakor ſturi Krajl teh zhebel rod. mn. ǀ od zhebell rod. mn. je prishal k' tizam ǀ roſha dà mèd zhebellam daj. mn. ǀ zhebelle tož. mn. resdrashi ǀ tedaj tudi hudizh je ſtuaril zhebelle tož. mn., ſakaj ſò maihinu vezhi kakor muhe ǀ ena gvishna shena nei obene ſrezhe s' zhibelami or. mn. imela

giften -fna prid. strupen: ta shiba ſe je preobernila v'eno giffno tož. ed. ž Kazho (I/2, 22) Tvorjeno iz gift ‛strup’ < srvnem. gift.

glaž -a m 1. steklo: je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. ǀ ta tardi glaſh im. ed. Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kadar pak Bogu imajo shlushit, imajo glavo s'glaſha rod. ed., perſi s'pavolne, shelodiz s'poperja, slabij ſo kakor grilli ǀ jo varvaio kakor de bi is glasha rod. ed. bila ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem glasham or. ed., de desh nej mogal skuſi 2. kozarec: zhuden je bil vni majhini glash im. ed., v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu ǀ glaſſ im. ed. tiga ſtrupa yh nej sadel ǀ sa volo eniga glaſſa rod. ed. vina ǀ bo en ſam glaſh tož. ed. frishne vuode enimu ubogimu shejnimu dal ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash tož. ed., ali majoliko ubijò ǀ ſi natozhi en glaſſ tož. ed. ǀ venem takorshnem glaſſu mest. ed. je gvishnu ſtrup ǀ v' katirem glaſſi mest. ed. je ſtrup ǀ s' enem glaſſam or. ed. frishne vode ſi ſamorite shaze nebeske ſadobiti ǀ vidio shpampet vus polomnen, skrinje vſe resverſhene, guant, inu nje zier restroshen glashi im. mn., inu druga poſsoda vſa resbita ǀ nepyte is glaſſou rod. mn. teh grehou ǀ Kulikajn neglaunih grehou ſturish tulikajn glashu rod. mn. s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh ǀ nepjte is teh glaſſu rod. mn. ǀ druge poſsode, inu glaſsu rod. mn. nenuzaio ǀ dopoli nozhij quarte, inu glashe tož. mn. v'rokah dershite ǀ kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe tož. mn. dellal, je shuishgal ǀ veliku nyh ſo dolgu zhaſſa glaſſe tož. mn. teh grehou popjvali ǀ k' miſi ſtrezhi, inu glaſſe tož. mn. natakat ← srvnem. glas ‛steklo, steklen izdelek’, nem. Glas ‛steklo, kozarec’

grenak -nka prid. 1. grenek: grenka im. ed. ž morska uoda je bila slatka ratala ǀ tu grosdie je tardu kiſsilu, grenku im. ed. s, inu vesdravu ǀ dua hudizha mu sazhneta po ſili v'usta en grenak tož. ed. m gorezh ſtrup liti ǀ bodo ſa shpisho pelen, inu ſa pitje pak ta grenki tož. ed. m dol. shauzh imeli 2. neprijeten: ta krenki im. ed. m dol. kelih te martre ǀ ſledna dobruta je huda, ſledna ſlatkust je grenka im. ed. ž ǀ reishime od tiga grenkiga rod. ed. m keliha ǀ Ob zhaſsu pak te britke martre, inu grenke rod. ed. ž ſmerti ǀ ena keha polna kryvizhnih ludy k'tej grenki daj. ed. ž ſmerti obſojenih ǀ dokler to grenko tož. ed. ž ſmert pred ozhmy imamo ǀ vſe lete greshne poneſſe v'tu grenku tož. ed. s morje tiga pakla ǀ shivj v' tem blatnem, inu grenkem mest. ed. s morij tiga ſvetà ǀ Chriſtus je bil tudi shal v'ta oljsKi vert pred ſvojo britko, inu grenko or. ed. ž ſmertio ǀ is Katereh grenke im. mn. ž Solſe teko ǀ veliku grenkih rod. mn. beſsedy morio poterpeshlivu prenesti ǀ vezhkrat grenke solſe tož. mn. ž tozhete presež.> kir ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' vſttih shauzh ta ner grenkeishi tož. ed. m ǀ popyò te nar grenkejshi tož. mn. ž, inu gnusnishij arznie

Henrikus -k(us)a m osebno lastno ime Henrik: Ceſar Henricus im. ed. dokler vej de divishtvu je G. Bogu lubu, s'suojo Ceſarizo Cunigundo do smerti divishtvu ohrani ǀ Henricus im. ed. ta IV. Castilianski krajl ta je bil en pravi karshenik ǀ nej ſi nezh brumnishi, kakor je bil Henricus im. ed. ta panani Engelenderski krajl ǀ kulikain je terpel Henricus im. ed. ta VIII. Angellenderski krajl sa njega nezhistost ǀ Letu je dobru sposnal Henricus im. ed. III ta bogaboyezhi Ceſſar ǀ Henricus im. ed. Franski Krajl ǀ kakor je ſturil Henricus im. ed. s' S. Eliſabetho ǀ Groff Henricus im. ed. je bil od ſmerti reishen ǀ Letu nam ſamore ſprizhat Henricus im. ed. en ſhlachten Gospud is Brabantiæ ǀ Leto dua Gospuda ſta shelela sa Neveſto imeti. enimu je bilu imè Henricus im. ed., timu drugimu Eduvardus ǀ je bil sapovedal enimu Mladenizhu Henricus im. ed. s' imenam ǀ sa danarje od Henricusa rod. ed. priete ſó zhes Eduvarda folsh prizhali ǀ Kakor ſe bere od Ceſſarja Henricusa rod. ed. tega III ǀ od preshoſtva krajla Henrica rod. ed., kateri ſe je bil ſalubil v'leto neſramno Anno Boleno ǀ ſe je pofliſſal timu Kezerskimu Hudobnimu Krajlu Henricuſu daj. ed. dopoſti ǀ letu je bila povedala ena dusha Henricuſu daj. ed. Suſonu ǀ Ceſſarju Henricu daj. ed. VI. en Menih v' S. vblatu je bil ſtrup dall ǀ vſy ſo bili ſazheli Henricusa tož. ed. gardu gledat s'parſtam kaſat ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica tož. ed. ǀ ſim perſilen rezhi s'tem Vuzhenom Henricuſam or. ed. ǀ pred Henricusam or. ed. nye Shfogram ǀ Ceſarjam Henrikuſam or. ed. tem III 1. Hênrik II., rimskonemški cesar (1002–24) 2. Hênrik IV. (1425–73), kastiljski kralj (1454–65) 3. Hênrik VIII., agl. kralj (1509–47) 4. Hênrik III., agl. kralj (1216–72) 5. → Grandis 6. → Suson 7. Hênrik VI., agl. kralj (1429–71); → Emerik

hudič -a m hudič: hudizh im. ed. jo uabi k'taisti greshni perloshnosti ǀ nje lubi, inu hudjzh im. ed. ſo jo zhakali ǀ Hudiz im. ed. sapovei garli, inu trebuhi ſtrezhi ǀ kadar kudizh im. ed. letu doſeshe ǀ k' shlushbi tiga ſveta, hudizha rod. ed. inu meſsa je vſe lahku ǀ nedoseshe ni od Boga, ni od hudiza rod. ed. ǀ nej mogozhe Bogu, inu hudizhu daj. ed. vſtrezhi ǀ ſe k'hudizhu daj. ed. ſmejhajozh oberne ǀ volnu hudizku daj. ed. ſte ſe podali ǀ jo perdash hudizho daj. ed. s'en lusht tiga meſſa ǀ Boga pod noge poſtavi, hudizha tož. ed. pak na glauo poſadj ǀ on hozhe gardo tebe Kakoreniga hudiza tož. ed. sturiti ǀ s'hudizhom or. ed. bi ſe sglihal vaſs sapelati ǀ Balaam je bil navajen s'hudizham or. ed. andlat ǀ prezei tista dua hudizha im. dv. tu truplu popadejo ǀ noter prideio try strashni hudizhi im. mn. ǀ hudizhy im. mn. ga po shtengah vershejo ǀ hudizhij im. mn. bodò s'ſtlazhili szauzh, inu ſtrup teh lintvernou ǀ hudishi im. mn., kateri ſo njega martrali ǀ udihzhij im. mn. ſo bilij hzher obsedli ǀ enkrat veliku hudizhou rod. mn. is pakla je bilu prishlu ǀ v'tovarshtvu teh hudizou rod. mn. ǀ Duhounij ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent hudizhu rod. mn. ǀ So kakor ene paklenske jezhe, polne sludjou, inu hudizhuu rod. mn. ǀ sapovei tem drugim hudizhom daj. mn. de ga imaio na raſin natekniti ǀ s'Angelu ſi naſs k'hudizhom daj. mn. ſturil ǀ ſi shlushil hudizham daj. mn., satorai sdaj sa lon bosh ta vezhni ogin imel ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom daj. mn. zhes dalli ǀ hudizhe tož. mn. sa Boga ſo molili ǀ s' beſſedo morie potolashil, hudizke tož. mn. isgainal ǀ ty vſtekli oſsly pomenio te paklenske hudize tož. mn. ǀ ty greshni s' hudizhami or. mn. ǀ bo vekoma v' pakli s' hudizhomi or. mn. martran

izpustiti -im dov. izpustiti, tj. 1. prenehati držati, pustiti oditi: kazha ſe nej ſmeila potſtopit ſtrup ſpustiti nedol. v' S. Paula ǀ je bulshi Njega vun ſpuſtiti nedol. ǀ ſapovej garmado pogaſſit, Thamar s' meram breſs vſe shtrajfinge ſpuſtit nedol. ǀ peſs uener leua nespuſti +3. ed. ǀ spuſtè 3. mn. eno tizo, leta viſoku ſe vſdigne ǀ Kadar Nojeſs je bil goloba s'zholna ſpuſtil del. ed. m ǀ Golob, kateriga Nòè je bil s'zholna spustil del. ed. m 2. ne izgovoriti: Angel je bil vun ſpuſtil del. ed. m tu Suetu ime MARIA

izrezati -am dov. ven izrezati izrezati: Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij, inu nijh serzhiza vun sresali del. mn. m (I/2, 120) gori izrezati prerezati: neperpuſti, de bi Padar bulo gori ſresal del. ed. m, de bi ſtrup vun ſteku, kateri zhloveku ſmert da

izteči -e dov. izteči: Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi, ali pok de obrozhi popokaio, inu vinu po nozhi stezhe 3. ed. ǀ ta huda kry mu vun stezhe 3. ed., inu v'takushni vishi supet tu lubu sdrauje doſeshe ǀ neperpuſti, de bi Padar bulo gori ſresal, de bi ſtrup vun ſteku del. ed. m ǀ kry s'ſerza je bila ſtekla del. ed. ž, inu v'mej kosho oſtala ǀ takrat je kry vun ſtekla del. ed. ž ǀ vuoda je bila ſtekla del. ed. ž

kača -e ž kača: kazha im. ed. je modra sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani, v'kateri nje shivitik ſtoij ǀ ſe je tudi ta paklenska kazka im. ed. S. Claraæ bala ǀ kateriga ta paklenska kazhanej im. ed.+ mogla oskruniti ǀ Se boij eniga pſa de bi ga neuvjedel, ene kazhe rod. ed. de bi ga nevupizhila ǀ s'suojo peto je imela potrejti glavo tej paklenski Kazhi daj. ed. ǀ Kazhi daj. ed. je dall ſtrup. Medvedu je dall zate ǀ Moiſses sapovej eno bronzheno kazho tož. ed. ſturiti ǀ shiba v'Kazho tož. ed. ſe preoberne ǀ sakaj pred kazho or. ed. bijsish ǀ en dober zhaſs je s'kazho or. ed. govorila ǀ je bil nashal dvej kazhi tož. dv. ǀ cilu tize, kazhe im. mn., levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ Te gorezhe kazke im. mn. ſo meni k' martri dane ǀ Ah rod teh Kazh rod. mn. gdu vam je dokasal bejshat pred tem sardom Boshjm ǀ na mesti laſy skraushanih enu gnesdu kazh rod. mn. bosh imela ǀ s'potoku je shabe ſturila … s'kazh rod. mn. shibe ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, sverjazhini te gosde, kazham daj. mn. te skale, krajlam te dvore ǀ Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene, laſsy v'kazhe tož. mn., kry v'gartroshe ǀ v'mej levomy, inu kazhamy or. mn. ǀ bò mogal v'mej tulikajn million taushent hudizhou, inu fardamanikou s'kazhamii or. mn. ſueſan, inu sapleten prebivat ǀ Bug yh je bil s'timy gorezhni Kazhamai or. mn. oſtraſil

kakor vez. 1. kakor: de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ jest pak bom piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ sdaj pak je ratala tebi hushi kokar shauzh, inu ſtrup ǀ oblezhilu pak je poſtalu belu kokàr ta padani ſnèh ǀ ſa tiga volo my imamo rajshi taushentkrat ſmert kokor greh ſi isvolit ǀ kaker je proſil S. Auguſtinus ǀ ſe troshtaio, de ſe ijm bo sgudilu kakur kertu ǀ Kakurli sazhneo ym od rauk ſrezhnu gre ǀ ona hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi ǀ on hozhe gardo tebe Kakoreniga hudiza sturiti ǀ Bò takrat takushna nadluga, kakora nej bila od ſazhetka ſveità doſehmal ǀ mehkejshi kahor glash ǀ bi nashe vpajne poſtavili v'takushniga Nebeſhkiga Dobrutliviga Ozheta, Kazor eno nedolshnu detece poſtavi v'ſvojga semelskiga Ozheta ǀ KuliKajn sKarbi, inu misil ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ kakot snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe 2. potem ko: kakor te perve Mashe ſo opraulene, aku is viz nej reshena, more ſtu leit terpeti, de obedn vezh na taiſto nespomni ǀ kakor edn je sakihnil precei je mertu okuli padel ǀ Bug yh neshtrajfa prezej kakor greshè → akor, → kako2, → kakorkoli2, → poprej

Kalvus m osebno lastno ime Plešasti: S' kuſi ſtrup je bil vbyt Carolus Calvus im. ed. Kárel Pléšasti, srlat. Carolus Calvus, frankovski kralj (843–877)

Karolus -a m osebno lastno ime Karel: jest berem de ob zhaſsu te Kuge S. Carolus im. ed. Boromeus je shal po Mesti te bolne obysKati ǀ S. Carolous im. ed. Boromæus, kadar je bil she maihin, vſeskuſi je Altarje dellal ǀ Kaj bi rekal Ceſſar Carolus. im. ed. V. kateri 1530. v'tem Meſti Auguſta ie bil ſapovedal ǀ S' kuſi ſtrup je bil vbyt Carolus im. ed. Calvus ǀ Kateru poterdi ta Vuzheni Carolus im. ed. ſcribanus ǀ ob zhaſſu Franskiga Krajla, inu Rimskiga Ceſſarja Carolus im. ed. Magnus imenovaniga ǀ Ceſſar Carolus im. ed. Magnus Ceſſarſtvu sapuſtj ǀ Carolus im. ed. Bizonius pak kadar viſſokuſt teh shlahtnih Turnu je premiſlil ǀ pishe Carolus im. ed. Sigonius od Ceſſaria Anaſthaſia ǀ shlushabnik Ceſaria Caroluſa rod. ed. 1. → Boromeus 2. Kárel V. (1500–58), španski kralj (1516–56) in rimskonemški cesar (1530–56), → Korel, → Korolus 3. Kárel Pléšasti, srlat. Carolus Calvus, frankovski kralj (843–877), 4. → Skribanus 5. Kárel Véliki, srlat. Carolus Magnus (742–814), frankovski kralj 6. → Sigonius

kateri -a zaim. kateri: po beſsedah uniga, kateri im. ed. m je djal ǀ kakor uni vouk, katiri im. ed. m je vidil eniga krulaviga osla ǀ je teshku enimu piſsat katerj im. ed. m nihdar nej perya v'roki imel ǀ Nej mogozhe de bi edn ta S. myr imel, katiric im. ed. m Boshj sapuvidi ſe ſuper ſtavi ǀ kateribo im. ed. m+ ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl ǀ Od eniga drusiga pishe, keteri im. ed. m v'ſauroshtvi, inu v'boij je shivil ǀ poshle tozho, katera im. ed. ž vſe nijve, inu vinograde pobije ǀ ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira im. ed. ž je imela ſedem glau ǀ ſvoie grehe ne premisli, ampak na greh taiste gleda, katèra im. ed. ž je veliku nedolshnishi ǀ kakor vasha parua Mati Eua; katerà im. ed. ž, po tem kir en dober zhaſs je s'kazho govorila, gre prezej, yskat tu prepovedano drivu ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio, im. ed. s kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih ǀ beſſeda pride od tiga imena, Jubal, katiru im. ed. s imè hozhe rezhi odpuszhaine ǀ ta stari ſimeon, od kateriga rod. ed. m stoij piſsanu ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga rod. ed. m ſe bere v' shpegli teh Exempelnou ǀ Nezh bulshi nej bil Ceſar Heraclius od Kteriga rod. ed. m piſhe Baronius ǀ vej s' en naglauni greh, kitiriga rod. ed. m ſe nej spovedal ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku, is kairiga rod. ed. m vſe gnade boshje na semlo nam kapleio ǀ od ktateriga rod. ed. m pravi S. piſsmu ǀ pade v'eno teshko, negnusno boleſan, od katere rod. ed. ž obeden Arzat ga nemore rejshiti ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti ǀ ſlatkuſt, od katire rod. ed. ž David je djal ǀ letukaj je dobra pasha sa shivino, ketere rod. ed. ž veliku imamo ǀ pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga rod. ed. s nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ ſe neboijsh G. Boga, katerimu daj. ed. m tulikajkrat ſi njemu nepokoren ǀ netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu daj. ed. m ſte prasnuvali ǀ S: Peter, katerjmu daj. ed. m je bil kluzhe Nebishke dal ǀ jeſt ſim en karshenik, katirimu daj. ed. m je prepovedanu yskati maszhovaine ǀ h'katerimu daj. ed. m ſte ner ble nagnene ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu daj. ed. m Nebeſsa ſe ſo bila odperla ǀ ſe bere per s. Matteuſhu od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga, k'tererimu daj. ed. m je Christus djal ǀ k'tej Nebeſhki vezherij, h'kateri daj. ed. ž krajl Nebeshki ijh vabi ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu daj. ed. s je imè Nazareth ǀ sa volo greha kateriga tož. ed. m ſi ti ſturil ǀ nemaraio sa shpot v'kateriga tož. ed. m tu presheshtvu ijh perpravi ǀ ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga tož. ed. m Saurashniki ſo bily vlovili ǀ shivi po sapuvidi, katero tož. ed. ž Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ nemaraio sa bolesan v'katero tož. ed. ž ijh pijanstvu, inu loteria perpravi ǀ pujdem ſam veno nesnano deshelo, nakatiro +tož. ed. ž nikuli nej ſim hotel mislit ǀ Perkasajne, kateru tož. ed. s je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ Kakor enu morie, v'Kateru tož. ed. s vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Kmet jej kruh, inu pye vinu, katiru tož. ed. s s' ſvojo roko ſi perdella ǀ Ta nar zhudnishi je morjè koteru tož. ed. s obeden sgruntat nemore ǀ ta shegnani kelik je lisal v'katerem mest. ed. m ta S. Reshna krij je bila ǀ G: Boga shtimamo, inu lubimo, v'katerim mest. ed. m vſe kar nuzniga, inu dobriga imamo ǀ bi sazhel vprashat v' katirem mest. ed. m glaſſi je ſtrup ǀ Altar je shegnan, na katirim mest. ed. m Bug prebiua ǀ ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola, v' kateram mest. ed. m ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ vſame kelih vun v' keterem mest. ed. m ſe hranio ſveti ublati ǀ dusha, v'kateri mest. ed. ž strah Boshij ſe najde ǀ ſmert je ena nuzh, v'katiri mest. ed. ž per pokoju ty mertvi pozhivajo ǀ ena shula ù kitere mest. ed. ž vſi vuki ſe sapopadeio ǀ je vidil perpraulenu taistu mejstu v'katerem mest. ed. s je imel ohzet raunati s'to zhlovesko naturo ǀ otrok v' taistim trupli, v'katerim mest. ed. s je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ krajleustvu u'katerim mest. ed. s gospodari ta greh ǀ nam je perpravil ta s: kruh pod katerem or. ed. m stoij skritu tu S. Rus. T. ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem or. ed. m bom odperl urata Nebeska ǀ poshlushaite ta exempel, s' katirim or. ed. m tudi sklenem ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim or. ed. m Elias ſe je shpishal ǀ ruto s' katiro or. ed. ž Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ arznio, s'Katero or. ed. ž naſs osdravij ǀ oroshje, s'katerem or. ed. s bote lahku premagali vaſhe skriune ſaurashnike ǀ ſe pelat po mory, po katirem or. ed. s she obeden ſi nei vpal ǀ oroshje, is katerom or. ed. s ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſta bila dua dreva, katera im. dv. m s' ſvojo shlahtnuſtio, inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ sadavit dua sholneria, katira tož. dv. m te try celle dny ſta bila perſegla, de n'hozheta od pyanzhvojna nehat ǀ cilu tij, kateri im. mn. m blisi prebivajo ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri im. mn. m s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Fallite mozhnu vy katery im. mn. m takorshnu vpajne imate ǀ je premagal nashe paklenske ſaurashnike, katjri im. mn. m ſo zhloveka v' ſvoj oblaſti imeli ǀ Ioſve je bil prekounil tu Meſtu iericho, inu tajſte katere im. mn. m bi ſe podſtopili ſupet poſijdat ǀ ſe najdeio ludje, kateriſò im. mn. m+ nevoshlivi, kakor Cain ǀ sidary, kaderi im. mn. m ſvejſtu sidaio ǀ ſo ga vprashali ty keteri im. mn. m ſe ſo v'prizhe naſhli ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere im. mn. ž vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ shegnane tvoje Svete Rokè katire im. mn. ž ſo mene pejſtovale ǀ njeh peruti ſo te dobra, inu S. della, katera im. mn. s v'Nebu yh polsdigneio ǀ ſe vſmili zhes taiſte, sa katerih rod. mn. volo ſim ijh jest prejel ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi od katerih rod. mn. je S: Paulus prerokoval ǀ od katirih rod. mn. Oſeas Prerok je djal ǀ od katereh rod. mn. Tertullianus pravi ǀ kakor taisti od kateryh rod. mn. pishe ta modri ǀ samejnia sa lete rezhy kateryh rod. mn. obilnu na semli ſe najdeio ǀ od Katerijh rod. mn. S. Ioan: Karsnik govorij ǀ òd'katerih rod. mn. S. Ioan: Chryſostomus pravi ǀ od katerik rod. mn. S. Grogor je dial ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih ludij? katerem daj. mn. ſim perſilen rezhi ǀ Obriſhite vaſhe ozhij, katerim daj. mn. ſolse ſe vtargajo ǀ Divize, kateram daj. mn. je bilu olia premankalu ǀ taiſtem katirem daj. mn. ſte krivizo ſturil ǀ mutaſte dushe, katirim daj. mn. hudizh je jeſik saveſal ǀ Chriſhe na katere tož. mn. m ſo yh perbivali ǀ uni poſly zhes katire tož. mn. m je toshil Gospodar ǀ sgubish tuoje pravude katere tož. mn. ž ſi sagvishnu menil vudobit ǀ sa volo, velizih vojsk katire tož. mn. ž je imel ǀ sgubi vſe njega dobra della, katere tož. mn. ž v'gnadi Boshij je ſturil ǀ Jeſt neraitam lejta, katire tož. mn. ž/s nenuznu ſim doperneſil ǀ koleſsa v'katere tož. mn. ž/s ſo yh pledlij ǀ s'kusi katera tož. mn. s della nespodobna ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Vſakateri poneſe svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra, v'katerih mest. mn. bodo vſy grehi sapiſsani ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih mest. mn. vezh premore shenkinga, kakor praviza ǀ v' tvojh Svetih Ranah, v' katirih mest. mn. shelim ta vezhni pozhitik sadobiti ǀ gorezhe rashnie, inu roſhie na katereh mest. mn. ſo yh pekli ǀ vage s'katerimi or. mn. ſte ludy goluffali ǀ sheble is Katerimi or. mn. je bil na Chrish perbit ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy or. mn. vſy ſo mogli pobegnit ǀ zhednoſti Marie Divice, s' katerimij or. mn. je glauo te paklenske kazhe poterla ǀ Je pokasal ſvojec Svete Rane is katirimi or. mn. je premagal ſmert, inu hudizha ǀ tvoje mozhne roke, s'kateremi or. mn. ſi bil hisho, inu ſtebre poderl

kisel -a prid. kisel: nepravi ali je kiſsil im. ed. m, ali ſladak ǀ leta je en shleht kiſſu im. ed. m ſad ǀ tu grosdie je tardu kiſsilu im. ed. s, grenku, inu vesdravu ǀ En drugi je bil ſmalal eno tarto polno seleniga, inu kiſiliga rod. ed. s grosdia ǀ ſizer bi li bob, shganize, inu kiſſilu tož. ed. s sele mogli jeiſti ǀ On je vuzhil Gramatiko, koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu tož. ed. s s' tem slatkem ǀ on je perneſſil kiſſile tož. mn. ž vinike, grenku vinu kakor ſauzh, inu kazhi ſtrup

kjer vez. kjer: Miche ie povedol meiſtu, kir bò rojen ǀ Inu uſe letubodem poterdil s'tem kar samerkam v 'viſsokijh peſmah, kir ta Noveſta ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu grosdu Botrus ǀ yh bo poslal v' taiſto hoshtario, kirſe pije ſtrup teh kazh ǀ V. Cerkui, kjr ſte oblubili to ſakonsko vero derſati ǀ je vſo hisho napolnil, ker ſo ony ſedeli

krampelj -plja m krempelj: is krampel rod. mn. ſe sdere, ter raunu na glavo Eſchilu pade ǀ Kazhi je dall ſtrup. Medvedu je dall zate. Levu krample. tož. mn. Pſu je dall sobè ǀ de bi ena tiza ſama od ſebe v'krample tož. mn. tiga kregula ſletela ǀ imaio pruti vezheru eno tizo vlovit, inu taiſto cello nuzh v'kramplah mest. mn. dershati ǀ kadar ga glava boli, greben s' krampli or. mn. ſi restarga ← bav. srvnem. *krampel, prim. srvnem. krempel ‛krempelj’, krampe ‛krempelj, majhna sekira, vrsta motike’

lintvorn -a m zmaj, peklenska spaka: s'zhloveka ſi en lintvorn im. ed. ratal ǀ kadar Lintvorn im. ed. mleku vidi ſvojo grosovitnoſt sgubj ǀ Naturaliſti pak pravio, de lintuorn im. ed. v'repi imà ene madeshe okrogle ardezhe, inu bele, kateri ſe ſvetè kakor ſlatu, inu ſrebru ǀ sdaj v'podobi eniga leua, sdaj eniga medveda, sdaj eniga lintvorna rod. ed. ſe je njemu perKasal ǀ Hilarion ſapovei enimu lintvornu daj. ed., de ima ſam od ſebe veno gorezho garmado skozhit ǀ s' temy peſſy, grè pruti temu popernaſtimu lintvornu daj. ed. ǀ ſo bily tiga paklenskiga lintvorna tož. ed. premagali ǀ sagledajo eniga strashniga lintuorna tož. ed. Kateri s'gorezhimi parklami ſerce taistiga oherniKa je tergal ǀ Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna tož. ed. ǀ ſvoij hzheri na enam gorezhem lintvornu mest. ed. ſe je bila perkaſala ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim gorezhim lintuornu mest. ed. ǀ je hujshi s'eno hudo sheno prebiuat, kakor pak s'enem lintuornam or. ed. ǀ S' letem paklenskem Lintvornam or. ed. ti ſe imash voiskovati ǀ kakor eni ſtrashni Riſsy, inu groſovitni Lintvorni im. mn. ǀ Kir tij paklenski lintuorni im. mn. prebivajo ǀ skushnave teh paklenskih lintvornou rod. mn. je bil premagal ǀ hudizhij bodò s'ſtlazhili szauzh, inu ſtrup teh lintvernou rod. mn., inu Kazh ǀ shouzh teh lintuornou rod. mn. ǀ Eni sa ſvojga Boga moilo Kazhe, Crokotile, Lintvorne tož. mn., pſse, mazhike ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne tož. mn., inu druge oſtudne shivali ← srvnem. lintwurm ‛zmaj, hudič’

lizati ližem nedov. lizati: noge mu sazhne lisat nedol. ǀ Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe 3. ed. dokler pravu vidio ǀ paik kar lishe 3. ed. v' ſtrup ſe preoberne ǀ En paik pride na gartrosho, pride tudi na taiſto ena zhibela, obedua lisata 3. dv. to gartrosho ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo 3. mn. ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin Kamen pod semlo, Kateriga liſejo 3. mn., inu s'tem ſe shivè ǀ dolgu zhaſsa ta shegnani kelik je lisal del. ed. m v'katerem ta S. Reshna krij je bila lizati se prilizovati se: moja shena je is liſizhiga repa, ona je kunshtna, inu golufna kakorkuli Liſiza, ona ſe ſna Liſat nedol., radovat, inu ſmaihlat okuli zhloveka

Lotarius -a m osebno lastno ime Lotarij: S' kuſi ſtrup je bil vbyt Carolus Calvus. Ludovicus Lotharius tož. ed. Franski krajli, inu letemu ſadnimu njega presheshna krajliza je bila saudala (II, 355) Verjetno ni mišljen Lótar II., kralj Italije, zastrupljen (vendar ne od žene) leta 950.

Ludovik(us) -k(us)a m osebno lastno ime Ludvik: B: Ludovicus im. ed. Beltrandus ſilnu ſe je bal ǀ Pishe ludovicus im. ed. Blosius ǀ kaj pravi Ludovicus im. ed. de Ponte ǀ kateri vuk je bil svestu dopolnil Ceſar ludovicus im. ed. ta I ǀ Ludovicus im. ed. ta XII. on je bil en pravi karshenik … kadar je bil krajl postal ǀ nebodimo taku nepametni kakor Ludovicus im. ed. II. Franzoski krajl ǀ kar pishe Ludovicus im. ed. Gvizardinus ǀ S. Ludovicus im. ed. Franski krajl ǀ Piſſe Ludovicus im. ed. Cateneus ǀ Pishe Ludovicus im. ed. Granatenſis ǀ kakor je samerkal Ludovicus im. ed. Granadenſis ǀ S' kuſi ſtrup je bil vbyt Carolus Calvus. Ludovicus im. ed. Lotharius Franski krajli ǀ kadar Ludovicus im. ed. Burgundus je Philoſophio defenderal ǀ Firsht Ludovicus im. ed. zheſs vſyh volo je bil porozhil S. Eliſabetho ǀ je dobru vejdil S. Ludouicus im. ed. Franski Krajl ǀ O ſvèt ludovig im. ed. Franski krajl ǀ kakor ſe bere od Ludovica rod. ed. tiga IX. Franskiga krajla ǀ bo dana sa Neveſto vaſhimu mladimu Firshtu Ludovicusu daj. ed. ǀ bó sa Neveſto dana njegovimu ſynvu Ludovicuſu daj. ed. ǀ Franska Krajliza Blanca je djala k'ſvojmu Synu Ludovicu daj. ed. ǀ samerkaj kaj ena dusha is viz je proſſila Ludovica tož. ed. Bloſiuſa ǀ Franzoſi kadar ſo bily od Turkou Krajla Ludouica tož. ed. odkupili dua milliona slata ſo bily sa njega dali ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica, krajlij krajla S. Ludovika tož. ed. 1. → Beltrandus 2. → Blosius 3. → Ponte 4. Lúdvik Pobóžni, frankovski kralj (814–840) 5. Sv. Lúdvik, frc. kralj Lúdvik XII. (1610–43) 6. Lúdvik II., frc. kralj (877–879) 6. → Gvizardinus 7. → Kateneus 8. → Granatensis 9 → Lotarius 10. → Burgundus 11. Sv. Lúdvik, frc. kralj Lúdvik IX. (1226–70)

malo prisl. malo: takushna shlahta malu bo mogla pomagat ǀ kratke zhaſse vshivate, sa Nebu malu marate ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu ǀ malu ludij njega pridejo gledat ǀ sakaj n'hozhte enu malu terpejti, de bi ta vezhni lon ſi sashlushili ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil, inu taku malu de kumaj eni tizhizi bi sadosti bilu ǀ eni ſo malu bulſhi ǀ malu je mankalu de od ſtraha nej ſo vmerli ǀ malu poprei lubesnivu je bil njega nagouvril ǀ mallu perdellate malo nepreg. s malo: pokuſsi enu malu tož. ed., samerka, de je strup ǀ te bulshi ſpishe v'almaro skrijeta, inu ozheta s'enu malu or. ed. reipe s'hishe ſpravita → manje

med -u m med: beſſede ſò bile ſlatke kakor med im. ed., inu mozhne kakor ſtrele ǀ Mleku, inu med im. ed. je po taiſti teklu ǀ Ta je taisti Ionatau Mèd im. ed., kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery jejsti ǀ zhebelle nanjegovih uſtah ſo bile en pan medu rod. ed. ſturile ǀ kakor pod unem piſſelzam medù rod. ed., kateriga je bil Ionatha poshrejl ǀ paik kar lishe v' ſtrup ſe preoberne, kar pak zhibela lishe ſe v med tož. ed. preoberne ǀ ta roſha dà mèd tož. ed. zhebellam, strup pak paykam

medved -a m medved: Medved im. ed. taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi ǀ Ta Medvèd im. ed., kakor samerka de glava teshka, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat, pſs lajat, medvid im. ed. marmrat, inu sobe Kasat ǀ Lev je leshal per jelenu, metved im. ed. per volu ǀ sdaj v'podobi eniga leua, sdaj eniga medveda rod. ed., sdaj eniga lintvorna ſe je njemu perKasal ǀ Kazhi je dall ſtrup. Medvedu daj. ed. je dall zate. Levu krample ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu mest. ed. ǀ ſta bila pertekla dua Medveda im. dv. ǀ je bil zhes lete otroke poslal dua medveda tož. dv., katera ſta bila reſtergala te otrozhizhe ǀ meduedy im. mn. ſo yh bili reſtargali ǀ ty paklenski Medvedi im. mn. vaſs nebodo reſtargali ǀ levi, inu medvedij im. mn. ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona … Jeleni, inu medveti im. mn., kakor S. Blaſſa ǀ s'vſt tyh levou, inu medvedou rod. mn. ǀ Angelom je dal Nebeſſa … medvedom daj. mn., jelenom, inu drugi sverjazhini borshte, inu puszhave ǀ vezhkrat ſim leve, inu medvede tož. mn. premagal

mladenič -a m mladenič: videm de en mladenizh im. ed. s'hiſhe pride ǀ kaku ta mladeniz im. ed. je mogal ſtrup tega Boshiliſca premagat ǀ Angel v'podobi taistiga mladenizha rod. ed. ǀ S. Jacob Apoſtel je bil sapovedal enimu Mladenizhu daj. ed. ǀ Sam Chriſtus je djal k' unimu Mladenizu daj. ed. ǀ vidi eniga mladenizha tož. ed., kateri s'eno shlizo je vodò s'morja jemal ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha im. dv. ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ uprasha, pò teh dvejh neſnanih Mladenizhah mest. dv. ǀ Vny trye Mladenizhi im. mn. ſo molili v' tej resbeleni Babilonski pezhi ǀ letij trij s. mladenizhij im. mn. ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni ǀ Samy try Mladenizhj im. mn. nej ſo hoteli ta slati Pild Krajla Nabukodonoſarja molit ǀ Sara je skuſi duri lukala, inu poshlushala, kaj ty mladenizhy im. mn. govorè ǀ pogledaj Kulikajn lepih mladenizhu rod. mn., inu lepih Dekelz tebe poshlushajo ǀ veliko Mladenizhou rod. mn. je bilu sa volo nje lepote pogublenu ǀ cilu en laſs nej bil sgorel taistim ſvetom mladenizhom daj. mn. ǀ Krajl Nabukodonoſor je bil sapovedal urezhi une try nedolshne mladenizhe tož. mn.

namesti prisl. namesto: namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite preklinat, inu sludjat ǀ Krajl Artabones namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte je lovil ǀ nebodo perſilene Boga proſſit, de bi nameiſti nyh ſe zhes vas mashzhoval ǀ na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite ǀ te leſſene Bogove nameſti praviga shiviga Boga je molil ǀ namesti tega Isvelizhajnia tu fardamanie ſi sashlushio ǀ na meſti arznje ſtrup nuzamo ǀ Na meſti ſnigà ima ſive laſsy ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata telleta ǀ Rihtar ſe je zhes taiſte maszhoval na meiſte te Vduve ǀ na majſti slateh, inu ſrebernih danariou ſo vſſiniate danarie imeli ǀ Krajl David je na meiſti ſebe poſtavil Salamona ǀ nemeſti taiſte almoshne ǀ nemesti Kruha, s'shalostio, inu britkustio ijh shpishajo → namestu

nucati -am nedov. koristiti, uporabljati: To arznio imate nuzat nedol. vy, Kateri imate bolesan te Offerti ǀ leta arznia nemore nuzhat nedol., ampak shkodovat Krajlu ǀ kaj nuza 3. ed. enimu, kateri na ſvetlom ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ nezh nenuza +3. ed. de edn pravi jest verujem v's. Evangeli ǀ vezh shkodimo, kakor pak nuzamo 1. mn. ǀ na meſti arznje ſtrup nuzamo 1. mn. ǀ ym nenuzate +2. mn., temuzh shkodite ǀ Kaj meni sdaj nuzaio 3. mn. moj veliki shazi ǀ ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo 3. mn. sa sdrauje te dushe ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio 3. mn. njegove loterie, presheshtva, pyanſtva ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio +3. mn. njih dobra della ǀ Nuzai vel. 2. ed. tedai verna dusha leto boshio arznio ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo vel. 1. mn. naſh shivot dokler je mlad ǀ Vſy greſhniki, inu greshinze nuzajte vel. 2. mn. to arznio ǀ Nuzaite vel. 2. mn. arznio te pokure ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal del. ed. m ǀ veliku Meſti bosh nuzhal del. ed. m ǀ tvojo pamet ſi nuzala del. ed. ž h'reshaleinu tvojga blishniga ǀ gvishnu bi veliku nuzalu del. ed. s, inu pomoglu, kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ malu ti bo nuzhalu del. ed. s ǀ nym bi nezh nenuzalu +del. ed. s, meni paK bi veliKu shkodvalu ǀ aku leto arznio bote nuzali del. mn. m hitru bote oſdravili ← srvnem. nutzen ‛koristiti, biti koristen, uporabljati’

odgnati -ženem dov. odgnati, pregnati: Arzati pravio, de kadar je ena ſtara boleſan teshku jo morio odgnat nedol., ali od sazhetka je lahku pomagat ǀ de bi nashim muzh dal Turke od Dunaia odgnati nedol., inu premagat ǀ od ſerza zhloveskiga odshene 3. ed. ſtrup tiga greha ǀ Purgary ſo bily hualeshni enimu pſu, kateri je bil odgnal del. ed. m te Rasbojnike ǀ s' ſvojo S. Roko je doteknila taiſte glide, kateri ſo njega boleli, inu bolezhino je odgnala del. ed. ž ǀ Svetu Reshnu Telu je vſe moje duhoune bolesni osdravilu, inu te greshne shelje od mojga ſerza odgnalu del. ed. s ǀ hudizha ſò bily od Saræ odgnali del. mn. m ǀ 40000. dush na koinoh s' lepem oroshiam ſo bile niemu na pomozh prishle, inu niegove ſourashnike odgnale del. mn. ž

oskruniti -im dov. zastrupiti: kateriga ta paklenska kazhanej mogla oskruniti nedol. ǀ ſtrup nej mogal taiſtu ſerze oskrunit nedol. ǀ Bashlisk je hudizh, inu greh, kateri oskruni 3. ed., inu umori vſakatero dusho, katera ſe taiſtom perblisha ǀ En skarpian, kateri ſledniga oſkruni 3. ed., kateri ſe k'njemu pertisne ǀ s'nijh sapo oskrunjo 3. mn. semlo, inu luft ǀ hudobni ludje imaio v' ſvojh uſtah en takorshen ſtrup, de kadar eno persono oskrunio 3. mn., ſe nemore vezh osdravit ǀ Shegnane tvoje S. noge, inu petè, katere ſo bile taiſto kazhjo glavo poterle, katera vſe ludij je bila oskrunila del. ed. ž ǀ Se boij eniga pſa de bi ga neuvjedel, ene gobe de bi ga neoskrunila +del. ed. ž

pajek -jka m pajek: paik im. ed. kar lishe v' ſtrup ſe preoberne ǀ Oh ſtrupeni pajk im. ed.! kir vſe na hudu obernesh, inu ſodish ǀ kakarzhebella, ali kakor paijk im. ed., slon, ali Lintuorn ǀ natura tiga pajka rod. ed. je ſtrupena vſe kar ushie ſe v' ſtrup preoberne ǀ ſe mujaio kakor mreulinzi, inu payki im. mn. s'enu ſernu, s'eno muho po ſvetne zhaſtj ǀ ta roſha dà mèd zhebellam, strup pak paykam daj. mn.

piti pijem nedov. piti: kadar je zhlovik ſheyn, terbej pyti nedol. ǀ David je shelel pijti nedol. to frishno vodo s'Bethlehemske shterne ǀ vinu, kateru ſo bily dali piti nedol. Chriſtuſu ǀ pojmo pijt namen. ǀ kadarkuli ti od mise vſtanesh, kadarkuli jeish, ali pijesh 2. ed. ǀ Sakaj strup nepijesh +2. ed. ǀ cell tedan vina ne pye 3. ed. ǀ cell dan per miſi ſede, quarta, burfla, jei, pyè 3. ed., klafa, inu marmra ǀ yh bo poslal v' taiſto hoshtario, kirſe pije 3. ed. ſtrup teh kazh ǀ kiekaj tezhete, inu taiſto paklensko mlako piete 2. mn. ǀ grehe kakor uodò pijete 2. mn. ǀ vasho kry pieio 3. mn. ǀ kakor ty uodenizhnj ſe skuſi pyeio 3. mn. ǀ imamo ludy sadoſti, de pyò 3. mn., inu jedò ǀ kadar bi Gospud djal pyte vel. 2. mn. shiher ǀ nepjte +vel. 2. mn. Gospoda zhe vam je lub vash leben ǀ vaſſ proſſim sa Boshjo volo, nepyte +vel. 2. mn. is glaſſou teh grehou ǀ Baldaſſar je preuſetnu pyl del. ed. m s'te shegnane poſſode ǀ kateribo ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl del. ed. m ǀ vodo je pyla del. ed. ž, inu eno bodezho ſraizo je noſſila ǀ bo vſe s'kuſi jedila, inu pijla del. ed. ž ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla, inu vodo pila del. ed. ž Kakor Maria AEgiptiaka ǀ vodò ſo pyli del. mn. m, na goli ſemli en kratik zhaſs ſo ſpali ǀ de bi is taiſtiga slatiga peharia pili del. mn. m

pokusiti -im dov. pokusiti: G. Bug ie njemu bil prepovedal en gvishen ſad pokuſſit nedol. ǀ ſtegne ſvoio roko sazhne taistiga tipat, ga uterga, inu pokuſi 3. ed. ǀ pokuſſi 3. ed. eno kaplo troshtou Nebeſkih ǀ en slat pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil, pokuſsi 3. ed. enu malu, samerka, de je strup ǀ pokushi 3. ed. troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio, pokuſſio 3. mn., inu skuſi letu shleht dellu gnado boshio sgubè ǀ trosht, inu slatkuſtic, nebeske je bil pokuſil del. ed. m ǀ nei obene rezhi pokuſſil del. ed. m ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala inu pokuſila del. ed. ž Tvorjeno iz kúsiti < pslovan. *kűsiti ← got. kausjan ‛pokušati, preizkusiti (hrano)’

popiti -pijem dov. popiti: perleti ena muha noter v' glaſſ, ſe utopi, tu vinu popiti nedol. ſe tebi gnuſſi ǀ je njemu bila dalla popyti nedol. eno latvizo slatkiga mleka ǀ variſe ſa Boshjo volo popjti nedol. glaſſ tiga greha ǀ vſy imaio shnim red na enkrat ſvoj glaſſ po piti nedol. ǀ nemore nehat dokler cello maioliko po zhaſſi popye 3. ed. ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati, popyò 3. mn. te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie ǀ nebom popyl del. ed. m glaſſ v' katerim je ſtrup te vezhne ſmerti ǀ Vſemi, inu pij, de bi sludia popijl del. ed. m ǀ 48 firtelnou vina je bil popil del. ed. m ǀ Gdu bi bil taku prepoſt de bi rat, inu volnu to arznio nepopil +del. ed. m ǀ nej arznie taku grenke de bi io nepopyl +del. ed. m ǀ sa vſakaterim shtiham en glashik vina bi popili del. mn. m ǀ ſo bily popyli del. mn. m glaſſ v' katirem ſtrup tega vezhniga pogubleina

pregnati -ženem dov. pregnati, izgnati: je imel te paklenske spake premagat, inu is Egypta pregnati nedol. ǀ Ceſſarju Henricu VI. en Menih v' S. vblatu je bil ſtrup dall kateriga obena arznia nej mogla pregnat nedol. ǀ ta ſvetla Daniza preshene 3. ed. to ſtrashno temno nuzh, inu resfejti vus volni ſvejt ǀ nuzna, inu shlatna arznia! Katera od naſs preſhene 3. ed. vſe duhoune bolesni ǀ de bi hudizha od njega pregnal del. ed. m ǀ ta proshna bò Turka od Dunaia, inu od nashe deshele pregnala del. ed. ž ǀ s'suojm lepem duhom je bila pregnala del. ed. ž ſmrad ǀ njega bratje Duhounij ſo bilij od njega pregnali del. mn. m petnajst taushent hudizhu ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete vus folk so bile pregnale del. mn. ž

sam -a zaim. sam: en ſam im. ed. m deſſet Turkou premagal bò ǀ Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam im. ed. m duh je njemu ſuper ǀ taku Sam im. ed. m Bug govori ǀ Inu San im. ed. m G. Bug pravi ǀ En Sym im. ed. m Svm Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ kaj menishde ti ſama im. ed. ž ſi en Angel ǀ nej bil, ampak ſama im. ed. ž kuſt, inu Kosha ǀ Sama im. ed. ž Maria Diviza, inu S. Ioseph ſe ſo zhudili ǀ de ſi lih dellu ſamu im. ed. s, od ſebe je dobru ǀ eniga ſamiga rod. ed. m nepriatela ſe boijm ǀ David od Samiga rod. ed. m danashniga dneua pravi ǀ zhestrij cela leta li ene ſame rod. ed. ž caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ tam gori je bil Dohter Svetiga Piſſma ratal, od Same rod. ed. ž S. TROYZE poterien ǀ mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste ſamè rod. ed. ž govorit ǀ te toplize sverajo s'desne strani, ja ſi ſamiga rod. ed. s serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ s'ſamiga rod. ed. s Boshiga della ǀ Katero gnado nej dal tej nepametni shivali, temuzh ſamimu daj. ed. m zhloveku ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu ſamimu daj. ed. m ǀ po tem Samimu daj. ed. m Bogu sazhne taiti ſvoj greh ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami daj. ed. ž ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti ǀ de bi en ſam tož. ed. m tedn ob kruhu, inu vodi ſe imeli postiti ǀ Kadar bi en sam greh tož. ed. m ena greshna dusha sakrila ǀ mene ſamiga tož. ed. m ži. imash molit, inu bugat ǀ kakor de bi hotel Samiga tož. ed. m ži. Vſigamogozhiga Boga vdarit ǀ ne more leteti akuli eno ſamo tož. ed. ž peretnizo ima ǀ eno Samo tož. ed. ž uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe ǀ kadar enu ſamu tož. ed. s oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite ǀ post enu cellu letu ob ſamem mest. ed. m kruhu, inu vodi ǀ venem Samem mest. ed. m je ſtrup ǀ veliko shaloſt je pozhutil na samim mest. ed. m ſpominam, de imà umreti ǀ v'ſamem mest. ed. m Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent ludij je bilu ǀ veni ſami mest. ed. ž ſraizi bi me pokoppali ǀ s' ſamim or. ed. m pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil, inu premagal ǀ nad letem Samim or. ed. m ſe imate reſveſſelit ǀ nej mogozhe s'ſamo or. ed. ž vero ſe isvelizhat ǀ S' enem ſamem or. ed. s Svetem obhailam ǀ s'eno ſamo or. ed. ž beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ kadar sta ſama im. dv. m vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ Pravio Ty Theologi, inu Vuzheniki de ſama im. dv. m dua pota ſe najdejo pruti Nebeſsom ǀ kadar ſamà im. dv. m ſta v' hishi bila ǀ ſama tož. dv. m dua vinerja je bila v' Tempel offrala ǀ ſami im. mn. m Angelzi ſe ſo zhudili ǀ Mashniki ſamij im. mn. m bodo lahku letu sturili ǀ jokajte ſe ſamij im. mn. m zhes ſebe ǀ ſte sami im. mn. m ſebi skodvali skuſi vashe hude greshne beſſede ǀ Samij im. mn. m ſo bilij s'shpotam oſtali ǀ sdaj ſamy im. mn. m nevemo kej ſmo ǀ ony Samy im. mn. m ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ Vy pak ſamy im. mn. m/ž dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ ſame im. mn. ž ble vejſte vasho dolshnuſt, inu potrebo vashiga Kloshtra ǀ Ene same im. mn. ž shnable ſi odreshejo ǀ Pred tem gmain potupom ſamih rod. mn. oſſem perſon je bilu ohrainenih ǀ en krajlevi duor s' ſamijh rod. mn. diamantù, inu shlahtnih kamejnou ǀ Velik shrai do samyh rod. mn. nebes je bil prishal ǀ ſamem daj. mn. shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle ǀ Letu je govuril Chriſtus nikar li samem daj. mn. Judom, ampak tudi nam ǀ de bi hotel njegovimu shivotu trij ſame tož. mn. m dnij odlog dati ǀ Vy grèſte v'Cerku vno, inu letu gledat; ſame tož. mn. ž ſebe kasat; druge ſodit, inu opraulat ǀ v' ſamih mest. mn. nebeſſih ſamorio s' Svetim Petram rezhi ǀ v'ſameh mest. mn. tedaj tuojh S. Rokah pozhitik najde ǀ David nej ſi ſamimi or. mn. vsheſſami boshio beſſedo poshlushal sam s samo on z njo v dvoje: je ſposnal de je neuarnu ſam im. ed. m s' ſamò or. ed. ž prebivat sama s samim ona z njim v dvoje: ure, inu ure uaſsuje ſama im. ed. ž s'ſamim or. ed. m ǀ ſame im. mn. ž s'ſamimy or. mn. dolgu zhaſsa ſtati pres greshiti

se1 sebe zaim. se: Bug ſam od ſebe rod. je bil h'njemu poslal ſvojga Preroka Natana ǀ sid ſam od sebe rod. ſe podere ǀ kosho s'ſebe rod. terga de eni aderti ouzhizi je podoben ǀ ſam ſebi daj. pres pumozhi Boshje pomagat nemore ǀ sdaj vſe ludy vabi k' sebi daj. ǀ proſsish de bi tebe k'ſebi daj. perpuſtil ǀ Ona ſazhne lepu pejti, inu yh vabit h'ſebi daj. ǀ je to nasramno sheno k'sebi daj. vabu ǀ nam je ſapovedal skuſi taiſte si daj. ſadobiti gnado Boshjo ǀ suoje s: noge ſi daj. je pustil perbiti na Chrish ǀ Bonifacius ſj daj. pusti ta restajeni sviniz v'usta liti ǀ Sam ſebe tož. sapele kateri poprej suojga Gospuda reshali ǀ on tebe shtima tulikain kakor ſam sebe tož. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe +tož. potegneio ǀ vſe kar lejpiga imà na ſe tož. poſtavi ǀ vſe try pred ſe tož. poklizhe ǀ blagu ſo sa ſe tož. ohranili ǀ dolge teh vboſih je naſe +tož. vſela ǀ Gospodar nimà li ſam ſaſſe +tož. skerbejti ǀ jeſt skerbim ſam ſabe +tož., inu sa mojo hisho, nej vſakateri sa ſebe +tož. skerbj, inu sa te ſvoje (III, 529) ǀ kadar eden ſe gleda v'shpegli ſe vidi kakor je ſam na ſebi mest. ǀ leta novu rojena Diviza je v'ſebi mest. imela vſe s. zhednosti ǀ Vy moshje ſodite ſamy poſebi +mest. ǀ verujesh de strup vſebi +mest. ima ǀ kakor ena gorezha ſtrela, katera bo vſe pred ſabo or. poshgala, inu konzhala ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta ſa ſabò or. nepuſtè ǀ Kamarkuli je shal sa Sabo or. je jo puſtil pelati ǀ s'ſabo or. je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ ſi ſabo or. perneſe gnado Boshjo ǀ kadar pred ſobo or. ed. vidi miſo polno slatkijh shpijsh ǀ leta ſa ſabor or. ed. je bil en takershen ſmrad puſtil Zapis ſabe je treba najverjetneje razumeti kot tiskarsko napako namesto sa ſebe.

sila -e ž sila: pot odperto bi bil imel beyshat Kamar bi bil hotel, Kadar bi ſila im. ed. bila ǀ Ta nar mozhneshi nej ſrezha, temuzh ſila im. ed. ǀ ty hudobni ludje ſo njemu ſilo tož. ed. dellali po sili na silo: jo puſti po ſili K'ſebi perpelat ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti ǀ Amnon ſvoje seſtre Thamar ſe neshona, taiſti po ſili divishtvu vſame ǀ dua hudizha mu sazhneta po ſili v'usta en grenak gorezh ſtrup liti ǀ hozhe Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ obeniga poſili v' nebeſſa neneſſe ǀ nej hotel krajleve krone imeti, katero poſſili ſo hoteli njemu na glavo poſtavit ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo hiſho pelal ǀ tu kar poſilimorite terpeti po vsej sili po vsej sili: po uſi ſilli je taiſto hotel imeti

skozi2 predl. s tož. 1. skozi: skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila ǀ gleda s'kusi eno shpralizo ǀ kadar bi en zhlovik li s'kuſi eno shpralizo Nebeſa vidit mogal ǀ s'to nar vekshi nevarnostio skusi cello vojsko nijh saurashniku ſo preshli ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau v' celizo te Svetnize 2. s posredovanjem, s pomočjo, z: skuſi Ieremia mozhnu ſe toshi ǀ aku li my skuſi naſhe grehe nebomo ſe neuredni ſturili, te S. proshne delleſhni ratat ǀ s'kusi greh taku ſlap rata de ſam ſebi pomagat nemore ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ S. Roka je Bug oskerbel s'kuſi eniga pſa ǀ ſte vejdili kaj ſim jest skusi vſta Saphonia djal ǀ Vſakoteri pak ſkuſi ſvoje dellu ǀ je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco ǀ muzh is Katero Bug je bil pognadal Mario Divizo, de skusij ne muzh ti drugi Krajlujejo ǀ Bug tebe s' kuſi Pridigarje h'tebi vabi ǀ S' kuſi ſtrup je bil vbyt Carolus Calvus ǀ Duh s' kusi usta zacharia Preroka pravi ǀ je te ner lepshi della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo ǀ s'huſi Kateru nam hozhe dat sastopit de nar raijshi prebiva v'nashm, ſerzu ǀ de bi ſe resodela miloſt Boshia shuſii njega Drugi pomen je kalk po nem. durch; → vseskozi

spleten -a prid. spleten: taiſti kranzel, s' rosh spleten im. ed. m, kateriga je naglavi imel, ima muzh zhes ſtrup (V, 339) ǀ je imel v'roki deſni eno gorezho ſvejzho, v'levi en zhiſt fazol, na glavi pak en Kranzel s'lepih roſſiz spletem tož. ed. m, inu s'eno ſlato shido svesan (II, 159) ǀ s' ſonzam je bila oblezhena, s' luno obuta, inu na glavi je imela krono s' ſvejsd spleteno tož. ed. ž (V, 339)

sršen -a m sršen: Kazhi je dall ſtrup … zhebelli, sershenù daj. ed., oſſi je dall shella (II, 357)

stlačiti dov. stlačiti: ſim vſel try grosdike, ſim yh v' pehar iſtlazhil del. ed. m (IV, 328) ǀ kaj s'ena neusmilena presha je bila leta, de ta shlahtni grosdik Chriſtusa JESVSA je taku mozhnu ſtlazhila del. ed. ž (IV, 474) ǀ hudizhij bodò s'ſtlazhili del. mn. m szauzh, inu ſtrup teh lintvernou, inu Kazh, ter po ſili vam bodò v'garlu lili (II, 247) Zapis iſtlazhil je domnevno hiperkorekten.

strup -a m strup: ſtrup im. ed. je ena shkodliva shpisha ǀ strup im. ed. tega greha je vrshoh ǀ hujshiga ſtrupa rod. ed. ſe nenajde na semli ǀ ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa rod. ed. ǀ ta otrok tudi veniga takorshniga gleda, kateri je poln bolesni, inu ſtrupà rod. ed. ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu ſtrupu daj. ed. ǀ ta mladeniz je mogal ſtrup tož. ed. tega Boshiliſca premagat ǀ kazha ſe nej ſmeila potſtopit ſtrup tož. ed. ſpustiti v' S. Paula ǀ ta roſha dà mèd zhebellam, strup tož. ed. pak paykam ǀ tulikajn kershenyh Moshou ſò ſvoje shene s'tepejnam, s'reshalejnam, inu ſtrupam or. ed. pod ſemlo perpravili ǀ s'taistim strupom or. ed. is Katerim je hotela mosha vumoriti ǀ s'shauzhom, inu ſtrupom or. ed. ga napajejo ǀ ſam ſebe s'ſtrupam or. ed. je bil umuril ǀ kakor de bi te S: Arznie s'strupom or. ed. smèshane bile ǀ Emelchilda hozhe s'strupam or. ed. vmoriti

trnje -a s trnje: varva de bi koprive, inu ternie im. ed. neraslu ǀ ſo bile oſtale ſelene pereſſa tiga ternia rod. ed. ǀ is ternia rod. ed. teh boleſni bodo ſrasle roshe ǀ s' tiga ner bodezhiga morskiga ternja rod. ed. eno veliko krono ſo ſturili ǀ druſiga meni ne dash ampak sauzh, inu ſtrup, koprive, inu ternie tož. ed. teh grehou ǀ na mejſti roshiz ternje tož. ed., na mejſti ſadu koprive mu je rodila ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm ternu mest. ed. ſe vala ǀ buſs po terniu mest. ed. hodit, inu ſe nesbodit ǀ Kadaj ſte vidili, de bi na terny mest. ed. raslu grosdie ǀ raſte na gmajni, vmej terniam or. ed., inu koprivamy ǀ s' ternjam or. ed. pokrit ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom or. ed. obdano ǀ kokar ena bela lilia v'mej ternjom or. ed. ǀ s'ternjam or. ed. kronan, s'shibli perbit ǀ pogledaj njegovo S. glavo s'ternjom or. ed. prebodeno ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah ternah mest. mn. valati Kakor S. Benedictus

ubit -a prid. 1. ubit: S' kuſi ſtrup je bil vbyt im. ed. m Carolus Calvus ǀ leta ſoldat je bil vbit im. ed. m ǀ on je vubyt im. ed. m s'kuſi eniga paſterja ǀ je vidila ſvojga lubiga ſynu Abelna vbitiga tož. ed. m ži., inu mertviga leshati ǀ trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti im. mn. m 2. razbit: Nej bila kakor ſo nekatere Gospodinie, de bi s' en glash vbyt tož. ed. m, glavo bi nam resbila

umoriti -im dov. umoriti, ubiti: Abraham je hotel ſvojga Synu Iſaka umorit nedol. ǀ onij ſo ga ſaurashili, inu vmorit nedol. sheleli ǀ hozheo Christusa vumorit nedol. ǀ Iosepha, bratje ſo hoteli s'lakotjo vmoriti nedol. ǀ s'taistim strupom is Katerim je hotela mosha vumoriti nedol. ǀ ſo ijh pregajnali, martrali, inu v'morit nedol. sheleli ǀ Niega vednu ſo pregainali, inu umorit namen. ijskali ǀ yszhe pres urshoha Dauida vmorit namen. ǀ ti tuojo dusho umorish 2. ed. ǀ s' ſvojo ſapo zhloveka umorj 3. ed. ǀ zhlovek lahku ſam ſebe umori 3. ed. ǀ shentovaine tuoio dusho vumorij 3. ed. ǀ reslushta, inu oskruni; oshivij, inu vumorj 3. ed. ǀ vezhkrat ſe sgodi, de edn ſe v' mori 3. ed. s' ſtrupam ǀ gnui teh grehou ſe sbera, dokler to dusho vmorj 3. ed., inu v' paku pokoppà ǀ de mras po ſimi nas neumorj +3. ed. ǀ tedaj pridite, inu naj ga vmorimo 1. mn., inu v'eno jamo vershemo ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo, deremo, s'nogami po nyh hodimo, vumorimo 1. mn. ǀ yh vmorite 2. mn., v'tem kir kry, inu blagu shnyh slezhete ǀ Arzati ijh veliku vezh vmorè 3. mn., Kakor osdravio ǀ ſam ſebe s'ſtrupam je bil umuril del. ed. m ǀ vejm de bi ſam ſebe vmuril del. ed. m ǀ zhudu, de Mojſſes nej krajla s'ſvojo zhudno palzo udaril, inu umoril del. ed. m ǀ Gdu je bil s'takarshno groſovitno ſmertio Nicanoro vumoril del. ed. m ǀ ſtrup, katiri bo vmoril del. ed. m tvojo vbogo dusho ǀ Arzat ga je bil vumuril del. ed. m ǀ ſaul, je bil ſam ſebe prebodel, inu vumurii del. ed. m ǀ ſvoio sheno s' ſtrupam je bil umiril del. ed. m ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila del. ed. ž ǀ ſama ſebe je bila vmorila del. ed. ž ǀ kadar tu ſlanu morje je bilu potopilu, inu umorilu del. ed. s Faraona ǀ Mosh sazhne sheno proſsit, de bi otroka vmorila del. dv. m, inu de bi ſe shnim spishali ǀ de bi Judje tebe umorili del. mn. m ǀ inu hitrei njega vmorili del. mn. m ǀ mojga lubiga otrozhizha ſo tudi na mojm naruzheiu vumorili del. mn. m ǀ Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij del. mn. m ǀ Sò ſvit dershali, koku bi Ieſuſa pregnanu vjeli, inu vmurili del. mn. m ǀ variga de te reve, inu boleſni ga nebodò umorile del. mn. ž

uržoh -a m vzrok: ſam zhlovik je urshoh im. ed. ſvojga pogublejna ǀ ta strup tega greha je vrshoh im. ed. ǀ vashi grehi ſò ursoh im. ed., de vasha Gospoiska je huda ǀ vaſhe buſhtvu je bilu urſhoh im. ed. de nejste mogli isvelizheni biti ǀ greshnu dellu tu bo vrſhoh im. ed. de bote fardamani ǀ Grehi naſhi ſo vershoh im. ed. de lakota naſs martra ǀ on je tebe reshalil pres vſiga urshoha rod. ed. ǀ Nemam tudi vrshoha rod. ed. Klaguvati, Kakor Ieremias ǀ Sa tiga vrsosha rod. ed. volo vndukai bliſi je prebival en bogaboyezhi Menih ǀ druſiga ushoha rod. ed. ne najdeio ǀ imate gvishnu velik urshoh tož. ed. ſe veſseliti ǀ vrshoh tož. ed. nam povej Ieremias rekozh ǀ Sveti Evangeliſti nam ſo hoteli dat saſtopit ursoh tož. ed., sakaj je Chriſtus umerl ǀ Prerok je bil samerkal ta urſhoh tož. ed. ǀ S. Peter Damianus pravi … inu ursah tož. ed. da ǀ G: Boga je reſhalila, inu vershoh tož. ed. dala de vezhkrat je bil reshalen ǀ Plutarcus je imel urshok tož. ed. imenovati Puſt. Feſtum, ſtultorum, Prasnik teh norzou ǀ velik ursho tož. ed. ſo imeli ſe veſseliti ǀ Sveti Vuzheniki vezh urshohou rod. mn. naprei perneſò ǀ ueliku urshohu rod. mn. ima zhlouek u' tej dolni teh ſols ſe jokati, inu plakati ǀ de bi hudizhi nejmeli tulikain vrshohu rod. mn. mene odtoſhit ǀ Medcina vuzhj ſposnati sazhetik, inu urshohe tož. mn. teh bolesni ǀ Na vſe letu je bil S. Valentinus odgovuril, iskaſal, inu Ceſſarju dopovedal, inu s' lepimy urshohi or. mn. iskaſal, inu ſvishal ← srvnem. ursache ‛vzrok’

užiti užijem dov. užiti, zaužiti: imaio tulikain shpishe vshiti nedol. kulikajn je potrebnu sa nyh shiuleine ǀ Je hudu ſnamine kadar en bolnik n'hozhe enu majhinu grenko arznio vſhiti nedol., de bi ſdravil ǀ Svetu Reshnu Telu ſe je podſtopil v' ſourashtvi ushiti nedol. ǀ ti ſe varvash teh shkodlivih shpish, celli dan neushyesh +2. ed. s'en vinar urednoſti ǀ katiri pak leto Sveto shpisho vshje 3. ed., bo do vekoma shivil ǀ vſe kar ushie 3. ed. ſe v' ſtrup preoberne ǀ zhe pak v' grehi ſe vshije 3. ed. je shkodliu ǀ Kadar pak neurednu, inu greshnu edn vshie 3. ed. tu S. Rus. T. ǀ kadar ſe zhastij inu moli, ali pak vſhije 3. ed., ſad te gnade Boshje nam perneſe ǀ kateriga vſak dan na shpisho naſhiga shivota vſhyemo 1. mn. ǀ Svetu Reshnu Telu ſturj de ratamo tu kar vshiemo 1. mn. ǀ ſo bile en ſpomin Svetiga Reshniga Teleſſa, kateru ob veliku Nozknim zhaſſu ty verni karsheniki vshieio 3. mn. ǀ kateri vrednu vshijeio 3. mn. ta S: Sacrament ǀ v'ſpumladi arznje vshyeio 3. mn., inu shilo odpreio ǀ vshite vel. 2. mn. s' pravo andohtio, s' zhiſtim ſerzam ta Sveti Sacrament ǀ ſe najdem per Chriſtuſu Jesusu, kateriga po goſtim ſim vshil del. ed. m v' tem Svetem Sacramenti tiga Altaria ǀ kakor je bil to arznio vſhil del. ed. m, prezei je bil osdravil ǀ Judesh Iskariot pak dokler neurednu je bil ushil del. ed. m, to vezhno ſmert je sadubil ǀ vari ti mene, de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil, inu tebe v' S. Rus. T. neurednu neushil +del. ed. m ǀ ſim bila ſnoſſila, inu eno arznio vshila del. ed. ž ǀ per tej S. Misi bote nashli, inu vſhili del. mn. m to nar zhudnishi, inu nar shlahtnishi spisho S. Rus. T. ǀ proſſitega de bi Sveti Sacrament urednu vshili del. mn. m ǀ po tem kir ſo vſy sadoſti ushili del. mn. m, je taiſtom tulikajn Kruha oſtalu

vaš -a zaim. vaš: aku Bug bode vash im. ed. m priatel, obeden vam nebode mogal shkodit ǀ s'dreviom ſe guantate kakor vaſh im. ed. m ozha Adam ǀ vidite de vaſs im. ed. m blishni je v'jamo tiga bushtva padil ǀ moi Ozha Nebeſhki bo vaſsozha im. ed. m+ ǀ nezh vam nej pomagala vasha im. ed. ž martra ǀ taku bode vaſha im. ed. ž dusha shivela ǀ vashe im. ed. s terpleine je kakor terplejne teh Puszhaunikou ǀ vaſhe im. ed. s isvelizhejne ſe vgmera ǀ vſe vaſse im. ed. s dellu, inu skerb je sebstojn ǀ zhaſtite nedolshnoſt vashiga rod. ed. m Patrona S. Sebaſtiana ǀ zhe ſe n'hozhete shonat vaſhiga rod. ed. m blishniga ǀ krish pride s'roke vaſiga rod. ed. m vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ od voshiga rod. ed. m blishniga ǀ sa isvelizhenje vashe rod. ed. ž boge dushe ǀ vſe letu faleinje vidi sapjſsanu v'Bokvoh vaſhe rod. ed. ž vejſti ǀ poſsoda vashiga rod. ed. s serza je umadeshena ǀ je ſam sadosti bogat, inu nepotrebuje vaſhiga rod. ed. s blaga ǀ s'kuſi skushnave, inu ſlabuſt vaſſiha rod. ed. s meſsa ǀ ſte tudi dolshni vashimu daj. ed. m duhounimu Paſteriu pokorni biti ǀ bote della vaſhimu daj. ed. m ſtanu potrebna doperneſli ǀ Vy nejſte pokorni Bogu uoshimu daj. ed. m Nebeskimu Ozhetu ǀ Berite k'vashimu daj. ed. m shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Tezite vſe greshne sgrevane dushe k'vaſhimu daj. ed. m G. Bogu ǀ aku shelite vashi daj. ed. ž dolshnusti sadosti ſturiti ǀ nepameti vaſhi daj. ed. ž ſe nemore prezhudit ǀ G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi daj. ed. ž pomozhi, inu vshesha k'vashi daj. ed. ž proshni imel ǀ obene pomozhi vashimu daj. ed. s ubushtvi nenajdete ǀ britko martro taushenkrat ſte ponovili, inu k'vashimu daj. ed. s tovarshtvu djali ǀ kadaj bote vash tož. ed. m dolg plazhali ǀ vsimite vaſh tož. ed. m fazonetel ǀ Vejm de ſposnate ſamy de ſte vaſſ tož. ed. m jeſik greshnu nuzali ǀ Kadar v'ſpuvidi bi rash tož. ed. m greh samulzhali ǀ gledajte v'vash tož. ed. m arshat ǀ jokajte ſe zhes vashiga tož. ed. m ži. blishniga ǀ jest bodem ushe utalashil vaſhiga tož. ed. m ži. Gospuda ozheta ǀ obena spisha nepride na vasho tož. ed. ž miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ vaſho tož. ed. ž miſsu v'Nebu polsdignite ǀ kadar bi eden v'vasho tož. ed. ž shtalo prishal ǀ de vejter nebò v'uasho tož. ed. ž kambro prishal ǀ sa vashe tož. ed. s telu ǀ nezhista miſal na vaſhe tož. ed. s ſerce ſede ǀ pobulshajte per zajtu vaſse tož. ed. s greshnu shiveine ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe tož. ed. s ſerze perpustili ǀ morebiti de v' vashim mest. ed. m nej ſtrup ǀ aku bote shiveli po vaſhim mest. ed. m stanu ǀ v' uaſhem mest. ed. m nepekoju, inu ſupernoſti ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom mest. ed. m obrasu terpèti ǀ koku ſte v'vashim mest. ed. m duhounim ſtanu shiveli ǀ shivèti po vashi mest. ed. ž hudi naturi ǀ nej bodi po vaſhi mest. ed. ž voli ǀ obeniga madeſha na vaſshi mest. ed. ž dushi nebote imeli ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi mest. ed. ž hishi neterpite ǀ Morebiti de shelite myr v'vaſhi mest. ed. ž hishi imeti ǀ v'uashi mest. ed. ž pak hishi vſy ſo sdravi ǀ vſy v' vashim mest. ed. s ſerzi ſte veſſeli ǀ v'vashim mest. ed. s teleſſi ſnoſite fantizhe, inu dekelze ǀ zhednu, inu ſnaſhnu prebivalſhe mu bote v'vaſhim mest. ed. s ſerzu perpravili ǀ de bi imeli letu S. Ime ſareſanu v'uashem mest. ed. s ſerzu ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim mest. ed. s ſerzu imèite ǀ de bi ſe nad vashim or. ed. m grehom pohushali ǀ jeſt s' vashem or. ed. m Predicantem hozhmo v' ogin pojti ǀ bote pred vaſhom or. ed. m podvershenom folkom mogli rajtingo dati ǀ s'vaſhim or. ed. m offertnim, inu nezhistim guantom ǀ na morij ste s'veliko vasho or. ed. ž muio nenuznu ribe lovili ǀ s' vaſho or. ed. ž miſlio ǀ prezej pojte s'vasho or. ed. ž drushbo vzerku G. Boga sahvalit ǀ zhe vy dua s' vashim or. ed. s blagam bote eno Zerku puſtila ſidat ǀ G. Boga s'vaſhim or. ed. s greshnim shivejnom ſte reſerdili ǀ de s'vashim or. ed. s truplom nebote drugim pohushajna dale ǀ Kadar vashi im. mn. m hlapzi, inu dekle, vaſhi im. mn. m delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ vaſhi im. mn. m Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ vaſhij im. mn. m Glavary sdaj morio od vaſhiga veliziga prehodiſha rajtingo dati ǀ vashe im. mn. ž ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka ǀ aku n'hozhete, de vaſhe im. mn. ž strele is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile ǀ vasha im. mn. s della ſo drevia, inu vy ſte ſemla is katere rasteio ǀ sa volo vashih rod. mn. nasramnih, inu Klafarskih beſsedij ǀ odpushajne vaſhih rod. mn. grehou bodete doſegli ǀ sa odpushajne vaſhyh rod. mn. grehou ǀ po shelah hudih vashijh rod. mn. pozhutku ǀ shenin vaſhijh rod. mn. dush nebode sa letu vedal ǀ sa nuz vasheh rod. mn. dush ǀ jokajne vaſhih rod. mn. ſtarisyh, ſolſe vash rod. mn. shenih, inu otrouk ǀ nihdar ene riſnizhne beſsede s'vaſhih rod. mn. vſt nej bilu shlishat ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite vashim daj. mn. starishim ǀ hozhte vashijm daj. mn. hudim shelom ſe super postavit ǀ vſe vashe tož. mn. m ſaurashnike s'poterpeshlivostio bote premagali ǀ bote lahku premagali vaſhe tož. mn. m skriune ſaurashnike ǀ kadar bi eden vaſse tož. mn. m vuoly v'ſvoj uſs vpregil ǀ uashe tož. mn. m otroke uſeſkuſi hudizhu ysdaiete ǀ vashe tož. mn. ž dushe pogobiti ǀ Obriſhite vaſhe tož. mn. ž ozhij ǀ uashe tož. mn. ž duſhe bo hudizhom zhes dal ǀ Dokler ſte v'grehoh vaſhe tož. mn. ž/s lejta dokonzhali ǀ timu h'zhasti offrajte vſe vasha tož. mn. s della ǀ nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. s dopasti ǀ po vashih mest. mn. sheljah, inu nori glavi ǀ po vaſhih mest. mn. Kratkih zhaſsoh hodite ǀ v' vashyh mest. mn. bolesnah ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh mest. mn. reuah ǀ shiher uſijh uashyh mest. mn. skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ morete gorezha ſvetila v'vashih mest. mn. rokah derſhati ǀ v'vaſhih mest. mn. potrebah ſturite Kakor David ǀ v'vaſhyh mest. mn. potrebah vam pomagaio ǀ Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati, inu norzhie tribat, ſturite v'uashih mest. mn. hishah ǀ neponovite vezh s' vashimi or. mn. grehy to vojsko ǀ s' vashmi or. mn. grehi ſte moj pravizhni ſerd resdrashili ǀ imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij or. mn. ozhmy ǀ kakor de bi s' vashmy or. mn. ozhmi vidili ǀ de bi vaſs rèshil prèd vaſhimi or. mn. ſaurashniki ǀ zhe nebote talali s'vashimi or. mn. ſtarishy ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy or. mn. ſolſsamy noge Christuſhave oprali ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy or. mn. Bukuomy rajtingo delate

verovati -ujem/-am nedov. verjeti, verovati: kokush ym je branila, inu djala de nimaio verovat nedol. Salamandri ǀ Accius Poeta nikuli nej hotel verovati nedol. ǀ tij Modri Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit, inu verouat nedol. de taista ijh bo osdravila ǀ ſledni karshenik je dolshan verouati nedol., tukar ſe moli v'Apostolish Veri ǀ nej ſim hotela vervat nedol. ǀ imamo s' peretnizami nashe vere vervati nedol. ǀ Concilium Nicænum kateri naſs vuzhi veruat nedol., inu taku molit ǀ zhe meni nhzhete vero dati, vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati nedol. ǀ jest verujem 1. ed. v's. Evangeli ǀ verovam 1. ed. Cajetanu ǀ Rad vervjem 1. ed., de bi nekateri shnidary radi imeli, de bi Angely sa nyh shivali ǀ jeſt nevervjam +1. ed. de bi sdaj na svejtu en taku pravizhen zhlovik ſe naſhal ǀ aku hudizhu vervash 2. ed. ǀ sakaj verujesh 2. ed. de strup vſebi ima ǀ ti veruejesh 2. ed. de bi ſi urat, ali nogo slomil ǀ Nej sadosti de ti verujes 2. ed. de Christus je sa naſhe grehe ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ neverovash +2. ed., de je Bug, kateri pravi ǀ aku letu nevervash +2. ed. nej ſi Chriſtian ǀ tedaj nevorovash +2. ed. kar Bug govori ǀ zhe meni nevervjesh +2. ed. vprashaj lete, kateri ſo yh poſnali ǀ ti neverujesh +2. ed., kar ſam s. Duh pravi ǀ de ſi glih edn vſe veruje 3. ed. kar je dolshan ǀ Krail veruie 3. ed., ſe reserdij ǀ Leta kateri drugazhi dershj, ali verua 3. ed. je panan od Svete Katolish Zerkue ǀ kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova 3. ed., vſy ſo ſnym potegnili ǀ en Turk, ali Ajd, kateri neverua +3. ed. de je paku sa te greshne perpraulen ǀ Concilium Tridentinum sa Kezerja dershi taiſtiga, kateri neverva +3. ed. de ſe vize na unim ſveiti naideio ǀ ſdai na ſveitu eden drugimu neveruie +3. ed., inu neſaupa ǀ aku meni ne verujete 2. mn. poshluſhajte S. Baſiluſa ǀ aku verovate 2. mn. v' Boga ǀ aku meni ne vervjete 2. mn. ǀ Kadar vy zhudeshe, inu mirakelne nevidite, taku neverujete +2. mn. ǀ aku meni nevervate +2. mn., vprashaite Svetiga Petra ǀ zhe meni neverouate +2. mn. ǀ nej ludje verovaio 3. mn. kar govorim, ali ne ǀ jest vejm de Nem. Nem. veroveio 3. mn. vſe tu kar s. Chat: Kersh: Cirqu sapovej ǀ ludje raishi tu hudu veruaio 3. mn., kakor pak tu dobru ǀ vener meni vezh vervajo 3. mn. Kakor tebi ǀ taiſtom vervaio 3. mn., katerem Accius Poeta nikuli nej hotel verovati ǀ timu folsh Preroku verovajo 3. mn., de shiher greshnu shivè ǀ v' Europi tudi ſe najde veliku ſtaraverizou, katiri nevervaio +3. mn. v' S. Duhà ǀ verouaj vel. 2. ed. meni ǀ aku meni ne vervjete, verujte vel. 2. mn. S: Augustinu ǀ verovajte vel. 2. mn. meni ǀ vervaite vel. 2. mn. meni, de tudi letukai edn nas vidi ǀ Neverovajte +vel. 2. mn. Nem. Nem. temu folsh Preroku ǀ aku meni ueverujete +vel. 2. mn., poshlushajte S. Augustina ǀ v' Chriſtuſa je verval del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval del. ed. m de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ Kadar bi ti veroual del. ed. m de shentovaine tuoio dusho vumorij ǀ Kadar bi verovol del. ed. m de je Bug ǀ sa nym vſa njegova hisha je verovala del. ed. ž v' Chriſtuſa ǀ pre naglu je vervala del. ed. ž beſſedam te golufne kazhe ǀ vſy njegovi otrozhi ſo v'Chriſtuſa verovali del. mn. m ǀ v'ſajne ſo vervali del. mn. m, inu babie vere nuzali ǀ ony nèſo veruvali del. mn. m v' mene

vpiječ2 delež. vpijoč: na letu pertezhe nanaglem noter en hlapez vpyezh: Sa Boshjo volo nepjte is teh glaſſu, sakaj venem mei taiſtimi je ſtrup (V, 235) ǀ S. Joannes Evangeliſt je vidil enkrat letejti eno veliko poſtojno pò lufti, vpyezh: Gorjè, gorjè, gorje ludem, kateri v' semli prebivaio (V, 570)

vzdihati -am nedov. 1. vzdihati: ſatorai sdiham 1. ed., inu ſe grimam ǀ nej ſi prau veſsela, sdihash 2. ed., shaluiesh Kodor hodesh ǀ My sdihamo 1. mn. v'dolini teh ſols ǀ Oh koku sdihaio 3. mn., shraiaio, inu iamraio ǀ milu ſe jokal, inu sdihal del. ed. m 2. dihati: neushijem drugiga, ampak ſtrup teh kazh, inu shouzh teh lintuornou. Sdiham 1. ed., ali na mejſti ſape ta shveplenski plemen

začeti -čnem dov. 1. začeti: imate prezej sazheti nedol. dobru, inu bogaboyezhe shiveti ǀ Kadar je hotel Chriſtus ſazheti nedol. preobrazhat ta ſvejt na pravo vero ǀ Poshluſhajte tedaj, ter v'imenu Boshym sazhnem 1. ed. ǀ tudi my ſe imamo pofliſſat ſa isvelizhaine nashe dushe, ter ſazhnem 1. ed. ǀ sakaj nesazhnem +1. ed. pokuro dellat ǀ sazhnesh 2. ed. zhes Maſhnike, inu G: Boga marmrati ǀ ſazhnes 2. ed. preklinat, plentovat, inu shentovati s'Bugam ǀ odpre gori njega bukve, inu s' shpeglom sazhne 3. ed. Nebu gledat ǀ Vna shena pride K'ſpuvidi sazhne 3. ed. nar poprei grehe ſvojga mosha pravit ǀ Maſhnek ſazhne 3. ed. mollit ǀ golobiza od ſazhetka ſe ſàzhne 3. ed. ſgovariat ǀ Mojſſes sazkne 3. ed. velike zhuda dellat ǀ ſe ſazhna 3. ed. ſmeiat shpot dellat ǀ satorai yh saznhe 3. ed. neuſmilenu tepſti ǀ tem domazhem sezhne 3. ed. pridigo reskladat ǀ ſesazhne +3. ed. chrishat, inu v'Cerkvu bejshat ǀ dua hudizha mu sazhneta 3. dv. po ſili v'usta en grenak gorezh ſtrup liti ǀ ſazhneta 3. dv. trobentat ǀ Kakor ſe rodimo, sazhnemo 1. mn. umreti ǀ kadar ſte ſiti sazhnete 2. mn. klaffat ǀ ſe ſazhnete 2. mn. s'nymy kregat, inu preperat ǀ sazhneo 3. mn. zhes Mojſeſſa marmrati ǀ s'mladiga sazhneio 3. mn. v' shulo hodit, nuzh, inu dan ſtuderajo ǀ gre pred Rihtaria, ſazhneo 3. mn. ſe praudat ǀ ſe prestrashjo, inu bejshati sazhnejo 3. mn. ǀ potle ſazhneio 3. mn. hude misly, inu shelje ga obhaiat ǀ takrat strah ijm prajde, inu s'levomi ſe sazhno 3. mn. ijgrati ǀ gasazhnejo +3. mn. lovit, inu tergat ǀ pogleda gori v' nebeſſa, vsdihne, ter saupye: sazhni vel. 2. ed. govorit ǀ sazhnimo vel. 1. mn. ſe jokat ǀ sdaj sazhnite vel. 2. mn. Bogu shlushit ǀ jest s'mladiga ſim sazhel del. ed. m kupzhuati ǀ en novi ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel del. ed. m sverat ǀ je sazkel del. ed. m v' S. Rus. T. milu gledat ǀ v' tej vishi je bil sazhell del. ed. m govorit ǀ takrat bo sazhela del. ed. ž proſsit, de bi Bug y priſhal napomozh ǀ Bosh ſazhela del. ed. ž preclinat vro, inu dan, na kateri ſi bila rojena ǀ Takrat tudi ta vejst bo sazhèla del. ed. ž ſe toshit ǀ koprive, inu ternje je bilu sazhelu del. ed. s raſti ǀ Kadar ſe pak letu bo sazhelv del. ed. s goditi ǀ Iacob, inu Eſau she v'maternim teleſsu ſtà bila sazhela del. dv. m ſe kregat ǀ od taistijh mal ſo bilij ludje sazheli del. mn. m ta s. prasnik prasnuati ǀ ſo bily ſazheli del. mn. m pejti masho teh Svetih Marternikou ǀ ſo ga bili sazkeli del. mn. m is' Cerkue ulezhi pruti meſti ǀ de bi en greshin leben nesazheli +del. mn. m ǀ tuoje rane bodo stuprau vezh sazhele del. mn. ž gniti, inu smerdejti ǀ ſilnu mozhnu ſo ga bile ſazhele del. mn. ž noge boleti ǀ kolena ſo mu ſe bila sazhèla del. mn. s treſti 2. začeti se: kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli 3. storiti: nej ſo vejdili kaj sazheti nedol., dokler obeden v'mej nimy ſe nej pravu saſtopil na vojsko ǀ syn ene iſraeliterze je shentoval, folk je G. Boga vuprashal, kaj bi imeli s'nym ſazheti nedol. ǀ karkuli sazhnemo 1. mn. vſe nam napek grè ǀ Kakurli sazhneo 3. mn. ym od rauk ſrezhnu gre ǀ sazhne miſlit, kaj bò sazhel del. ed. m ǀ kaj bom tedaj ſazhel del. ed. m ǀ kaj bi bila rekla, ali sazhela del. ed. ž MARIA Diviza, kadar bi bila vidila ta shaloſtni ſpectakil ǀ kai bosh tj greſhna dusha ſazhela del. ed. ž, katera tulikajn krat ſi Chriſtuſa predala ǀ Moje Dete … Kaj bosh sazhelu del. ed. s Kadar ta guant bos, reſtargalu ǀ zviblaio, inu zagujeio: Kaj bomo sazheli del. mn. m lejtena ſo huda, nadauKi ſo preveliKi ǀ kai bodò ſazheli del. mn. m ty greshniki, inu nepriately Boſhy ǀ kaj bomo takrat sazhèli del. mn. m

zolč -a m žolč: on je perneſſil kiſſile vinike, grenku vinu kakor ſauzh im. ed., inu kazhi ſtrup ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash ampak sauzh tož. ed. te hudobnoſti ǀ tedaj druſiga meni ne dash ampak sauzh tož. ed., inu ſtrup ǀ s' tem sauzham or. ed. je bilu smeishenu taiſtu vinu Morda nastalo po disimilaciji iz → žolč, vendar je možno tudi, da gre za arhaizem, prim. stcslovan. zlъčь poleg cslovan. tudi žlъčь. Vsi zgledi na z- so iz V, 145 s.

žolč -a m žolč: vſe semelske slatzhizhe nebeskem perglihane ſo grenke kakor shauzh im. ed., inu pelen ǀ Ta sholzh im. ed. bi nebil shnable Chriſtusave oſtrupil ǀ Vſta polne shauzhja rod. ed. moje hudobie ǀ bodo ſa shpisho pelen, inu ſa pitje pak ta grenki shauzh tož. ed. imeli ǀ neushijem drugiga, ampak ſtrup teh kazh, inu shouzh tož. ed. teh lintuornou ǀ kirſe pije ſtrup teh kazh, inu ſhauzh tož. ed. teh lintvornou ǀ ſo vſeli eno gobo, leto ſo v'jeſſihu, inu v'shauzhu tož. ed. omezhili ǀ mene napaiash s' shauzham or. ed., inu mene gaishlash s' terniom tvojh grehou ǀ ſam G. Bug shuga te greshne, de yh hozhe shpishat, inu napajat s' pelinam, inu shauzhom or. ed. ǀ s'shauzhom or. ed., inu ſtrupom ga napajejo → zolč

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čez predlog

likarija -e samostalnik ženskega spola

strup -a samostalnik moškega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čemer [strup] sam. m ♦ P: 2 (DB 1578-Reg, DB 1584-Reg3)

strup sam. m ♦ P: 23 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TT 1557, TT 1560, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

strupom [or. ed.] gl. strup, z ♦ P: 2 (JPo 1578, TT 1581-82)

stupra [rod. ed.] gl. strup ♦ P: 1 (TPo 1595)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar stare knjižne prekmurščine

Slovar Pohlinovega jezika

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja