strupén -a -o prid. (ẹ̑) - 1. ki vsebuje organizmu zelo škodljive ali smrtne sestavine: strupena snov; te primesi so strupene / pripraviti komu strupen napoj; zrak po industrijskih mestih je pogosto strupen / strupeni deli rastlin; strupene gobe; strupene kače; strupeno želo / strupena puščica
- 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: strupen mraz; burja je bila strupena / strupena lakota
- 3. ekspr. hudoben, zloben: to je strupen človek; danes je zelo strupena; biti strupen do koga, nar. na koga / strupen glas, pogled, smeh; strupene besede
● ekspr. biti strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. strupena barva barva, ki učinkuje zelo neprijetno; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora
strupéno prisl.: strupeno odgovoriti, pogledati; strupeno mrzlo jutro; strupeno rdeča barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
strúpen -pna -o prid. (ȗ) - 1. nanašajoč se na strup: strupne sestavine
♦ anat. strupni zob strupnik; strupna žleza strupnica - 2. zastar. strupén: strupna tekočina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
krváv -a -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na kri:
- a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica
// krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi - b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror
- c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja
- 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje
● ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil
♦ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; med. krvava griža griža s krvavim blatom; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum
krvávo - 1. prislov od krvav: krava krvavo mokri / piše se narazen ali skupaj krvavo rdeč ali krvavordeč obraz
- 2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: krivda se mu krvavo maščuje; krvavo mi bo plačal; to še krvavo potrebujem; hrane krvavo primanjkuje; krvavo zaslužen denar; krvavo zares gre; sam.: do krvavega ga je pretepel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mléčnik -a m (ẹ̄) - 1. nav. slabš. mlad, neizkušen človek: kaj bo tak mlečnik z denarjem / kot nagovor ne usti se, ti mlečnik
- 2. anat. mlečni zob: izdreti mlečnik; mlečnike je imel vse gnile
- 3. rib. ribji samec: mlečniki in ikrnice
- 4. knjiž. vrč za mleko: odbiti dulec pri mlečniku
♦ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
užíten -tna -o prid., užítnejši (í ī) - 1. primeren, uporaben za uživanje: užitni deli rastlin; meso galebov ni užitno; ta hrana, pijača je sicer že stara, vendar je še užitna / užitne in neužitne gobe; ostrige in druge užitne školjke; užiten in strupen
- 2. ekspr. dober, kvaliteten: kosilo je bilo še kar užitno / užiten roman
● ekspr. fant se ji je zdel lep, užiten prijeten; ekspr. ta film je še danes užiten vreden gledanja
♦ agr. užitna zrelost zrelost, pri kateri so plodovi najboljši za uživanje; bot. užitni smrček; jur. užitna pravica uživalna pravica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mràz mráza m, mn. mrazóvi tudi mrázi (ȁ á) - 1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni, zimski mraz; prvi mraz; suh mraz; mraz je bil, postajal vedno hujši; biti odporen proti mrazu; biti občutljiv za mraz; omiliti posledice mraza; poškodbe od mraza / trpeti, prenašati mraz in lakoto; ekspr. mraz grize v prste, reže, seže do kosti; drgetati, trepetati, tresti se od mraza; ekspr. biti ves trd od mraza / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pospraviti pridelke do mraza; iti slabo oblečen na mraz; pustil ga je stati na mrazu; hodili so po mrazu in dežju; nerad gre od doma v takem mrazu; preskrbeti si drva pred mrazom / mraz je razgnal skalo led; pog.: odprl je vrata in spustil mraz v sobo mrzel zrak; dvajset stopinj mraza pod ničlo
// mn., knjiž.: ptice so odletele v kraje, kjer ni mrazov mraza; začeli so se prvi mrazovi temperature pod 0° C; pren. čutiti mraz ločitve
// v povedno-prislovni rabi izraža stanje, ko je nizka temperatura: zunaj je bil hud mraz, je bilo hudo mraz; včeraj je bilo bolj mraz, kot je danes; straža mora stati, pa če je še tako mraz; ekspr. bilo je mraz, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. mraz je, da (vse) poka, škriplje
// v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodno počutje ob nizki temperaturi: mraz mi je; redko v roke ji je bilo mraz jo je zeblo; fantu je bilo mraz, da se je ves tresel - 2. neprijeten občutek na koži s tresenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora: ko je to slišal, mu je šel, lezel mraz po hrbtu; mraz ga spreleti, trese, če se tega spomni
// drgetanje (mišic) z občutkom mraza, zlasti pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in mraz ga spreletava, trese; prehladil se je in začel ga je stresati mraz - 3. knjiž., ekspr. velika zadržanost, neprijaznost: v njegovem glasu je bil mraz; od njega je vel mraz / v svetu mraza umirajo mlada bitja
- 4. nar. slana: ajdo je osmodil, poparil mraz; bil je tak mraz, da je bilo vse belo
● knjiž. mraz mi je v dušo, v duši, pri duši sem zelo potrt, žalosten; dedek Mraz simbolični starček, ki ob novem letu prinaša darila; pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil
♦ anat. čutnice za mraz; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
sók -a m, mn. sokóvi tudi sóki (ọ̑) - 1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok; nekatere žuželke sesajo drevesne sokove; sok korenin, plodov
// tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju se začne že v februarju pretakati sok / drevje je v soku - 2. tekoča sestavina sadeža: iztisniti sok iz limone; sok rdeče pese
// brezalkoholna pijača, narejena iz te sestavine: piti sok; sirupi in sokovi / borovničev, korenčkov, marelični sok; sadni, zelenjavni sok / elipt., pog. prosim tri soke kozarce, stekleničke soka - 3. tekoč izloček nekaterih organov, žlez: matični mleček je sok, ki ga izločajo mlade čebele; dišeči, sladki sokovi cvetov / telesni, živalski sokovi
- 4. tekočina, ki se izloči pri dušenju, pečenju: dušiti zelenjavo v lastnem soku; sok pečenke
- 5. ekspr., navadno s prilastkom kar v telesu omogoča življenje, daje moč: mladostni sokovi so fante vedno bolj burili; rudnik jim je izčrpaval ves življenjski sok; rastline črpajo sokove življenja iz zemlje; pren. vstaja je črpala sokove iz podpore prebivalstva; podeželje, zaprto samo vase, brez pravih življenjskih sokov, je komaj životarilo
- 6. ekspr. kar dela, da je kaj živo, polno: to daje predstavi sol in sok
- 7. nar. gorenjsko močnik: kuhati, zabeliti sok / ajdov, koruzni sok
● nar. niti za sok ni zaslužil zelo malo je zaslužil; ekspr. dal je družbi življenjski sok svojih najlepših let življenjsko moč; pesn. sok srca kri; knjiž. upijaniti se od soka trte z vinom; ekspr. skozi osebe romana se pretaka resnični sok življenja osebe romana so življenjsko prepričljive, kot žive
♦ agr. bistri sok sadni sok iz filtriranega iztisnjenega soka; kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev; matični sok iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; naravni sok; sladkorni sok pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsta; biol. celični sok raztopina organskih in anorganskih snovi v rastlinski celici; prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; želodčni sok prebavni sok, ki ga izloča želodčna sluznica; med. telesni sokovi po Galenu arterijska in venozna kri, sluz in žolč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bradavíčar -ja m (ȋ) ekspr., redko kdor ima bradavice: kako grdo gleda ta bradavičar
♦ zool. strupen severnoameriški kuščar z bradavičasto kožo prsteno rjave barve, Heloderma suspectum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
fluoríd -a m (ī) kem. sol fluorovodikove kisline: uporaba fluoridov / vodikov fluorid strupen plin, ki raztaplja kremen in silikate
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
míšnica -e ž (ȋ) - 1. zelo strupen bel prah brez okusa: zastrupiti se z mišnico; med hrano je pomešala ščepec mišnice
- 2. past za miši: nastaviti mišnico; počuti se kot (ujet) v mišnici; pren., ekspr. zakaj bi po nepotrebnem lezli v mišnico; mišnica usode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mónoksid in monoksíd -a m (ọ̑; ȋ) kem. oksid, ki vsebuje samo en atom kisika: monoksid in dioksid / ogljikov monoksid strupen plin brez barve, vonja in okusa, ki nastane pri nepopolni oksidaciji ogljika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ogljíkov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ogljik: ogljikove spojine / ogljikov dioksid; ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi; ogljikov monoksid strupen plin brez barve, vonja in okusa, ki nastane pri nepopolni oksidaciji ogljika; ogljikova kislina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
tarantéla -e ž (ẹ̑) - 1. zool. velik, rjav strupen pajek, živeč v Sredozemlju, Lycosa tarentula: pičila ga je tarantela; raziskovalec tarantel
- 2. živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu: plesati tarantelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
tóksičen -čna -o prid. (ọ́) - 1. nanašajoč se na toksin: toksične bakterije / toksično obolenje
- 2. knjiž. strupen: toksična snov; tolikšna doza zdravil je toksična / toksične lastnosti / toksične poškodbe poškodbe zaradi zastrupitve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vdóva -e ž (ọ̑) žena, katere mož je umrl in se ponovno ne poroči: tri leta je že vdova;
bogata, mlada vdova / ostala je vdova; poročil se je z vdovo / vdova po profesorju, redko profesorja / vojna vdova ki ji je mož umrl pri opravljanju vojaških obveznosti med vojno
● šalj. slamnata vdova žena, katere mož je dalj časa odsoten; ekspr. vdova ob živem možu, pri živem možu žena, ki ob živem možu, pri živem možu glede na določena dejanja nima moža
♦ jur. odpravnina vdove; zool. črna vdova zelo strupen pajek s črno-rdečim pikastim zadkom, Latrodectus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
evfórbija -e ž (ọ́) bot. drevo iz severozahodne Afrike, ki vsebuje mlečni sok, Euphorbia resinifera: strupen sok evforbije // farm. posušen mlečni sok tega drevesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
izbrízgniti -em dov. (í ȋ) v močnem curku izpustiti kaj tekočega iz česa: izbrizgniti slino iz ust;
žival je izbrizgnila strupen sok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
miázem -zma m (ā) med. miazma: iz močvirja se dviga strupen miazem;
pren. živi v ozračju, nasičenem z miazmom slabih zgledov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mléčec -čca m (ẹ̑) nar. mleček: ta rastlina ima strupen mlečec / za svinjo je nabirala neki mlečec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zvárek tudi izvárek -rka m (ȃ) pijača, ki se pripravi s kuhanjem (zdravilnih) rastlin: piti zvarke;
grenek, strupen zvarek / kamilični zvarek; zvarek iz arnike // snov, ki se pripravi s kuhanjem: čarovni zvarek; zeliščni zvarek; mazati se z zvarkom iz hrastovega lubja
● ekspr. v teh posodah so kuhali močnik in razne žitne zvarke jedi; prim. izvarek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
arzénik -a m (ẹ̑) zelo strupen bel prah brez okusa, mišnica: zastrupiti se z arzenikom
♦ kem. arzenov trioksid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bradavíčnik -a m (ȋ) nar. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok; krvavi mlečnik: sok bradavičnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cián -a m (ȃ) nestrok. brezbarven, zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika, strok. dician
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cianovodík -a m (ȋ) kem. zelo strupen brezbarven plin, z vonjem po grenkih mandeljnih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dícián -a m (ȋ-ȃ) kem. brezbarven, zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika: vonj po dicianu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
flúor -a in -ja m (ȗ) kem. strupen plin rumenkaste barve in ostrega vonja, element F
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
fluorovodík -a m (ȋ) kem. strupen plin, ki raztaplja kremen in silikate; vodikov fluorid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
fosfín -a m (ȋ) kem. strupen, po česnu dišeč plin, spojina fosforja in vodika: spontano vnetje fosfina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
klór -a m (ọ̑) kem. dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, element Cl: razkužiti vodo s klorom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
míšjica -e ž (ȋ) zastar. zelo strupen bel prah brez okusa; mišnica: zastrupila ga je z mišjico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nèstrupén -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni strupen: nestrupena snov / strupene in nestrupene gobe, rastline; nestrupene kače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nikotín -a m (ȋ) farm. zelo strupen alkaloid v tobaku: tobak z majhnim odstotkom nikotina;
nikotin in kofein
● ekspr. odvaditi se nikotina kajenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
otróven -vna -o prid. (ọ̄) zastar. strupen: otrovna pijača / otrovno ozračje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
saponín -a m (ȋ) nav. mn., kem. strupen glikozid z milu podobnimi lastnostmi: saponin divjega kostanja;
zdravilni učinki saponinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
strihnín -a m (ȋ) farm. zelo strupen alkaloid, ki deluje na centralno živčevje: zastrupitev s strihninom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.