hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mǫ́ča, f. 1) die Nässe; anhaltendes Regenwetter; tri šibe: toča, moča, suša, Bas.; suša kos kruha odvzame, moča pa dva, Rib.-M.; — izpodnebna m., atmosphärischer Niederschlag, Jes.; — 2) der Harn, Cig., Jan., Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pritísniti, -tȋsnem, vb. pf. 1) andrücken; prijatelja k sebi, puško k licu, k steni koga p.; p. se k zidu; p. se kam, irgendwo eine Unterkunft finden, Z., jvzhŠt.; p. pečat, kolek na pismo; p. komu zaušnico, einem eine Ohrfeige geben; — p. k bregu, h kraju, landen; — 2) einen Druck bewirken, drücken; p. kljuko; p. na kaj; roko, prst si p., sich die Hand, den Finger klemmen, einzwängen; p. se, sich klemmen; — zwingen: p. v delo, zu einer Arbeit anhalten, Levst. (Pril.); — p. koga; jemandem einen Schlag versetzen, Cig., C.; — pritisnjen = prismojen, hirnverbrannt, Ben.-Štrek. (Let.); — einen moralischen Druck, Zwang ausüben: p. koga; upniki so me pritisnili, Z.; — betrügen: p. koga, C.; — 3) sich herandrängen, herandringen; vsa množica je pritisnila: sovražniki pritisnejo od vseh strani; p. za kom, jemandem nachstürzen, nachdringen; — hereinbrechen, mit Macht eintreten, mraz, suša, bolezen pritisne; velika draginja pritisne, Ravn.; kadar sila pritisne, wenn die Noth eintritt; hujše p., sich verschlimmern.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
smȃnja, f. = velika suša, ki požge vso rast: taka smanja je, da ni moči pasti, Goriška ok., Tolm.-Erj. (Torb.); — (nam. smajina?).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sǜhava -e ž suša: da je vlaga v meni vszêhnola, liki szühava v leti TA 1848, 24
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sǜhoča -e ž suša: Szühocsa KMS 1780, A3; Szühocsa KAJ 1848, IX; Od 'zétve mao velika szühocsa trpi AI 1875, kaz. br. 8; Vari náſz od ſzühocse BKM 1789, 169; Vari od ſzühocse BRM 1823, 435; ali ti neverni morejo prebivati vu zemli szühocse TA 1848, 32; ár vtoj vezdáſnyoj ſzühocsi, Nedobiva pomoucsi BKM 1789, 34; Vu ſzühocsi BRM 1823, IX; Ne koli nas orſzág ſztocsom, ni ſzprevelikom ſzühocsom BKM 1789, 361
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
suhota [suhóta]
samostalnik ženskega spolasuša
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sȗš, -ȋ, f. = suša, Goriš.; (suš, m., Erj. [Torb.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
súša, f. 1) die Dürre; suša kos kruha vzame, moča pa dva; — 2) die Hütte, der Schoppen, C.; — prim. suhota 3); — 3) psovka suhemu človeku, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
suša [súša]
samostalnik ženskega spolasuša
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
suša samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
suša ž, F
3,
aritudo, ariditas, ſuſha;
marasmus, ſuhota ali
ſuſha, kadar vṡhè vſá tá narojena mokrota vſahne;
siderari, ṡkuṡi en naliu, ali hudu vremè, ṡatren biti, ṡatreti, ali ṡkuṡi
ſuſho, ali ṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
suša -e ž suša:
Kadar je ſusha im. ed., pravio sdaj nezhe hudizh deſſa perneſti ǀ tozha, slana, Susha im. ed. etc. nebodo nikuli konza imeli ǀ slana shitu vsame, shusha im. ed. ſele, inu sozhivie pomorj ǀ s' shibo te tozhe, slane, ſushe rod. ed. nas vezhkrat udari ǀ Vezhkrat ludje ſe toshio, iamraio, inu marmraio zhes deſſ, vejter, tozho, ſusho tož. ed., inu Gospojsko ǀ kleli ſo ſusho tož. ed., inu tudi deſſ de nei hotu priti ǀ Netoshiteſe tedai vezh zhes deſſ, ſneih, vejter, Susho tož. ed., tozho etc. ǀ nej G. Bug poshle desh, ali veiter: urozhino, ali mraſſ: shusho tož. ed., ali mokruto ǀ Theodorus po dolgi lakoti, inu sushi mest. ed. Iroſolimitanerjom je bil ſproſſil desh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
suša sam. ž ♦ P: 8 (TT 1557, TPs 1566, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DB 1584, MD 1592, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sušȃva, f. 1) — suša, die Dürre, ogr.-C.; — 2) = suha zemlja, das Festland, Vod. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sǜšava -e ž suša: Szlovenje szo jo [Marijo na Tissini] radi obiszkali v szüsavi za de'scs KOJ 1914, 107
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
šumeti -i nedov. šumeti:
v'vſheshah teh ludy imajo shumejti nedol. (II, 106) ǀ bliſu te reke Nilus imenovane, katera taku mozhnu shumij 3. ed., de vſy tuiſti ludje ſo gluhi (II, 107) ǀ je na Nebu garmelu, bliskalu, shumelu del. ed. s, inu erjulu (I/2, 40) → suša
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.