SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
1. nav. mn. ploščica, ki ima na eni strani dve polji s pikami: postavljati, razmetavati domine; padali so drug za drugim kot domine
● nizko izbil ti bom tiste tvoje domine zobe
// igra s takimi ploščicami: igrati domino; povabil me je na partijo domine
2. ženska, ki se (poklicno) ukvarja z mučenjem, poniževanjem moških, ki ob tem občutijo spolni užitek: stasita domina; ukazovalna domina / suženj z domino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
- 2. kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovu
- 3. navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti
- 4. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonič
ETIMOLOGIJA: ↑goniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti
2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
- 1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji
- 2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec
- 3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Iz katere besede izvira beseda ščavo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
1. zgod., pri starih Rimljanih nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo; osvobojenec: libertini in patroni
2. knjiž. svobodomislec: biti po nazorih libertin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
1. električni aparat za mešanje, stepanje: vključila je mešalnik; zmešati z mešalnikom / električni, kuhinjski mešalnik; palični mešalnik palici z ročajem podoben kuhinjski električni aparat za mešanje, stepanje, mečkanje; mešalnik za koktajl, sladoled
// teh. stroj za mešanje: boksit zmešajo v mešalniku z natrijevim hidroksidom / betonski mešalnik stroj za pripravljanje betona; mešalnik krmil
♦ elektr. naprava za sestavljanje dveh električnih nihanj različnih frekvenc
2. priprava za mešanje; mešalo: apneničar z dolgim mešalnikom v roki
3. pri starih Grkih glinasta, bronasta posoda s široko odprtino in dvema ročajema za mešanje vina z vodo: suženj je prinesel mešalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kdor je osvobojen: osvobojenci so se zbrali pred taboriščem
♦ zgod. osvobojenec pri starih Rimljanih nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bíti kómu za pavlího, bíti pavlíha, igráti pavlího, iméti kóga za pavlího, postáti pavlíha
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dajáti svój pečát čému, dáti svój pečát čému, dodáti svój pečát čému, knjíga s sêdmimi pečáti, pustíti svój pečát, vtísniti svój pečát čému
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zastar. suženj: ujeti pobeglega roba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
róbinja -e ž, člov. (ọ̑) zastar. sužnja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zastar. biti suženj: roboval je, dokler ga niso osvobodili / svobodni ljudje nočejo robovati; robovati tujcem služiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
V slovenski izdaji romana Idiot Dostojevskega sem našel rodilniško obliko ena izmed knežen Miškinovih. Ali je takšna oblika upravičena ali je samo izposojena iz ruskega izvirnika, kjer piše enako тоже изъ княженъ Мышкиныхъ? Obstajajo različne sklanjatve te besede?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
suženj, sluga, hlapec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
1. zelo močno trajno čustvo, težko obvladljivo z voljo, razumom: strast je bila kriva vseh njegovih težav; ekspr. v to ga je gnala strast; prepustiti se, ekspr. predati se strasti; ekspr. streči strastem; obvladovati, zadrževati, ekspr. razvneti strast; neobvladana, skrita, uničujoča strast; ekspr. neobrzdana, slepa strast; strast po maščevanju / med vojno so se sprostile mnoge strasti / ekspr.: izbruh, naval strasti; biti suženj, igrača strasti / storiti kaj iz strasti
2. navadno s prilastkom zelo močna želja po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: strast se prebuja, raste; čutiti do koga veliko strast; gledal jo je brez strasti; ekspr. goreča, nepremagljiva, prava strast / ljubezenska, spolna, telesna strast / ekspr.: na poljube je odgovarjala s strastjo; predati se s strastjo strastno
3. navadno s prilastkom zelo močno hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti: gobarska, lovska, zbiralska strast; strast do branja; strast za igranje kart; strast po oblikovanju / ekspr. ves čas so delali z zagrizeno strastjo
// predmet takega hotenja, volje: gledališče je bilo njegova strast; edina njena strast je hrana
● ekspr. ta strast ga je kmalu dobila v oblast kmalu se ji z voljo, zavestjo ni mogel upirati; preg. strasti dobro služijo, a slabo gospodarijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
1. v suženjstvu brezpraven, nesvoboden človek, ki je v lasti svojega gospodarja: kupiti sužnja; rimski sužnji / lastnik sužnjev; trgovina s sužnji / prodali so ga za sužnja / črni sužnji v ameriškem okolju, nekdaj brezpravno, nesvobodno črnsko prebivalstvo
2. ekspr., navadno s prilastkom podrejen, odvisen človek: niso hoteli postati sužnji tujcem / suženj mamil; biti suženj javnega mnenja, strasti
● ekspr. ne bom suženj svojega stanovanja ne bom ga pretirano pospravljal, pazil nanj
3. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: suženj režima
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
súžnja -e ž, člov. (ú)
súžnjev -a -o (ú)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
suženj
PRIMERJAJ: sužnjik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
1. knjiž. biti suženj, opravljati suženjska dela: sužnjevati do smrti; sužnjevati na galeji
2. ekspr. biti podrejen, odvisen: svobodni ljudje nočejo sužnjevati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
star. suženj: odkupiti sužnjika; prodajanje sužnjikov / biti sužnjik lepe ženske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
suženj
PRIMERJAJ: suženj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
GLEJ: suženj
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
1. knjiž. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: usužnjevati ljudi
2. ekspr. delati, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: usužnjevati otroke / usužnjevati si umetnike
- usužnjeváti se ekspr.
postajati podrejen, odvisen: usužnjevati se denarju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
1. knjiž. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: usužnjiti zajete vojake
2. ekspr. narediti, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: kmete so usužnjili gospodi / usužnjiti svoje telo popolnoma ga podrediti volji
- usúžnjiti se ekspr.
postati podrejen, odvisen: usužnjiti se strogemu redu
- usúžnjen -a -o:
usužnjeno ljudstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
1. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: zasužnjevati ljudi
2. ekspr. delati, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: gospodar jih vse bolj zasužnjuje / gospodarsko zasužnjevati sosednje države / duševno zasužnjevati koga / stroji zasužnjujejo človeka
- zasužnjujóč -a -e:
zasužnjujoč odnos
- zasužnjeván -a -o:
zasužnjevan narod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024
1. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: zasužnjiti ujete
2. ekspr. narediti, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: politično zasužnjiti narode / ženska ga je zasužnjila / zasužnjiti koga svoji volji / ta strast ga je zasužnjila za vse življenje / reklama zasužnji človeka
- zasúžnjen -a -o:
zasužnjen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
suženj
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.