Tiskanje

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]

1.

manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus

2.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška

STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...

blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]

1.

špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

polénovka polénovke samostalnik ženskega spola [polénou̯ka]

1.

posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: bakalar

1.1.

;

primerjaj lat.

Gadus morhua

;

SINONIMI:

trska

ETIMOLOGIJA: ↑poleno - več ...

pínja pínje samostalnik ženskega spola [pínja]

višja valjasta posoda s tlačilko za izdelovanje masla, navadno manjših količin

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. pìgne ali star. it. pigna ‛lonec’ < lat. pīnea ‛borova’ iz pīnus ‛bor’ zaradi podobne oblike lonca in pinijevega storža - več ...

belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga]

1.

iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit

2.

iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat. Huso huso

3.

kot pridevnik ki je v zvezi z belugo 2.

STALNE ZVEZE: beluga kit
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej ↑bel

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sírovka1 sírovke samostalnik ženskega spola [sírou̯ka]

1.

užitna lističasta goba z oranžnim mlečnim izcedkom; primerjaj lat. Lactarius

1.1.

STALNE ZVEZE: užitna sirovka
ETIMOLOGIJA: = nar. češ. syrůvka ‛neka užitna goba’ < pslov. *syrovъka iz *syrovъ ‛surov’, prvotno torej ‛goba, ki se jo lahko jé tudi surovo’ - več ...

večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati]

1.

jesti večerjo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑večerja

podmèt podméta samostalnik moškega spola [podmèt]

zmes za zgostitev jedi, navadno iz moke in vode

ETIMOLOGIJA: iz podmetati iz ↑metati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sprêsti sprêdem tudi sprésti sprédem dovršni glagol [sprêsti] tudi [sprésti]

1.

izdelati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov

1.1.

FRAZEOLOGIJA: spresti mrežo (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa)
ETIMOLOGIJA: ↑presti

strojíti strojím nedovršni glagol [strojíti]

1.

predelovati surovo živalsko kožo v usnje

2.

ekspresivno povzročati, da koža postane trša, skorjasta

ETIMOLOGIJA: = stcslov. stroiti ‛pripravljati, urejati, oboroževati, upravljati’, nar. srb. stròjiti ‛delati, kastrirati, strojiti’, rus. stróitь ‛graditi, sestavljati, organizirati, delati’, češ. strojit ‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < pslov. *strojiti ‛pripravljati’ iz *strojь, verjetno iz ide. korena *sterh3- ‛razprostreti’, v sloven. specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ - več ...