Tiskanje

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

citrus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer

avtoklavíranje -a s

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bárva minerála -e -- ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

betónski betónska betónsko pridevnik [betónski]

1.

ki je narejen iz betona 1., utrjen z betonom 1.

1.1.

beton 1.

2.

ki se uporablja za pripravo betona 1.

3.

pri katerem se uporablja beton 1.

4.

v katerem prevladuje beton 1.1., 1.2., je malo ali nič zelenja

5.

ki spominja na beton 1. ali je tak kot pri betonu 1.

STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

3.1.

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

ETIMOLOGIJA: ↑blizu

bréstovolístni bréstovolístna bréstovolístno pridevnik [bréstovolístni]
STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad
ETIMOLOGIJA: iz brestov list

brìn brína samostalnik moškega spola [brìn]

1.

zimzeleni iglasti grm z drobnimi temno modrimi plodovi; primerjaj lat. Juniperus communis; SINONIMI: iz botanike navadni brin

1.1.

STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin
ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ, nejasnega izvora - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bríti bríjem nedovršni glagol [bríti]

1.

odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži

2.

pihati tako, da se čuti hud, močen mraz

FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]

1.

užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed

1.1.

;

primerjaj lat.

Cucurbita pepo

2.

manjša buča

3.

priprava ali njen del trebušaste oblike

4.

ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava

4.1.

ljubkovalno

;

SINONIMI:

ljubkovalno žabica

FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: ↑buča

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

búčni búčna búčno pridevnik [búčni]

1.

ki je del buče 1.

2.

ki je v zvezi z bučo 1.2.

STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: ↑buča

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]

1.

ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati

2.

v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati

3.

v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah

3.1.

v obliki cediti se

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno mediti

FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cípelj cíplja samostalnik moškega spola [cípəl]

1.

morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnejšimi progami vzdolž telesa; primerjaj lat. Mugil

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. cȉpal, roman. jezikov in lat. cephalus iz gr. képhalos iz kephalḗ ‛glava’ po razmeroma veliki glavi te vrste ribe - več ...

cvetíca cvetíce samostalnik ženskega spola [cvetíca]

1.

rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetlica, cvetnica, ekspresivno cvetka

2.

aroma vina, ki spominja zlasti na cvetje, sadje

ETIMOLOGIJA: ↑cvet

cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]

1.

rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetica, cvetnica, ekspresivno cvetka

1.1.

2.

ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka

ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet

čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža]

1.

užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat. Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen

1.1.

;

SINONIMI:

divji česen

ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. *čermъšь, *čermъša < ide. *kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon - več ...

depresíja depresíje samostalnik ženskega spola [depresíja]

1.

duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud

2.

slabo duševno počutje, razpoloženje

3.

iz geografije del kopnega, ki leži nižje od morske gladine

4.

iz ekonomije obdobje večjega in dalj časa trajajočega upadanja gospodarske aktivnosti, ki nastopi po krizi

5.

iz meteorologije območje nizkega zračnega tlaka

STALNE ZVEZE: manična depresija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...

Dilema brisačnika

Sem dijakinja 4. letnika Škofijske klasične gimnazije. Že prvi šolski dan sva s sošolcem v dilemi glede napisana na brisačniku (naprava z brisačo ob umivalniku). Na napravi je napis »VEDNO SVEŽI KOS BRISAČE!«. Je raba določnega pridevnika sveži v tem primeru pravilna? Bega naju še prislov vedno, saj se neustrezno sliši v napisu. Brez prislova bi bila razumljiva raba določnega pridevnika. V tem primeru pa zveni čudno. Vesela bi bila pojasnila in vašega mnenja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

doségati -am nedov. (ẹ̄)
1. s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa: dosegati cilje; dosegati svoj namen
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, ki ga določa samostalnik: dosegati napredek, uspeh; moštvo dosega zmage
2. v celoti opravljati, izpolnjevati: dosegati normo, plan
3. biti enak, enakovreden komu: po umetniški vrednosti dosega pisatelj svoje sodobnike / konzerve nikoli ne dosegajo sveže pripravljene hrane
● ta drevesa dosegajo višino do sto metrov so visoka do sto metrov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

doségati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

GLEJ: doséči

kdo/kaj enakovredno imeti ob sebi koga/kaj
/Po umetniški vrednosti/ dosega pisatelj svoje sodobnike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

droží droží množinski samostalnik ženskega spola [droží]

1.

nadomestek za kvas, navadno iz ržene moke in vode, ki nastaja ob počasni fermentaciji zmesi

2.

usedlina, ki po koncu vrenja ostane v vinu

ETIMOLOGIJA: = stcslov. droždьję, nar. hrv. drȏžđe, rus. dróžži, češ. droždí < pslov. *drožd'i, *drožd'ьje iz ↑drozga

dúhati -am nedov. (ū ȗ)
z vohom zaznavati: duhati cvetje; duhali smo vonj po sveže pečenem kruhu; pren., ekspr. v tej stvari je duhal dobro kupčijo
// biti sposoben za zaznavanje vonja: šakal duha mrhovino že na velike razdalje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dúhati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja

kdo/kaj z vohom zaznavati koga/kaj
Duhali so cvetje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

ehinacêja ehinacêje samostalnik ženskega spola [ehinacêja]

1.

rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. Echinacea; SINONIMI: ameriški slamnik, slamnik

2.

zdravilna rastlina z višjim steblom, vijolično rdečimi cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta ali del te rastline; primerjaj lat. Echinacea purpurea; SINONIMI: ameriški slamnik, slamnik, škrlatna ehinaceja, iz botanike škrlatni ameriški slamnik

2.1.

;

SINONIMI:

ameriški slamnik

STALNE ZVEZE: škrlatna ehinaceja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. echinacea, iz gr. ehī̃nos ‛jež’

ehinacêja -e ž (ȇ)
bot. zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ameriški slamnik: preparati ehinaceje v obliki čaja, izvlečka in praškov; sveže stisnjen sok iz ehinaceje / škrlatna ehinaceja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

frẹ̑ska -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

fríšen -šna -o; bolj ~ (í; í ȋ í) neknj. pog.: ~ madež svež, nov; ~e nogavice sveže, oprane; biti ~ za svoja leta čvrst, čil; ostati ~ kljub naporom bister, svež
fríšnost -i ž, pojm. (í) neknj. pog.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

frišno prisl. 1. sveže, hladno: kadar je vrozhe bi hoteli de bi bilu frishnu; kadar je frishnu bi hoteli de bi bilu vrozhe 2. živo, živahno: ſe sazhne na miso noſit, k' miſi ſedeio, frishnu jedò ǀ v' skledo ſegne, ter frishnu jei → frišen

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

galánga samostalnik ženskega spola

1.

iz botanike

rastlina z aromatično, ingverju podobno koreniko ostrega okusa, po izvoru iz Azije; Alpinia, Boesenbergia rotunda, Kaempferia galanga

SINONIMI:

galangal

1.1

korenika te rastline kot začimba

SINONIMI:

galangal

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

1.

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

1.1.

1.2.

2.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

3.

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

4.

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

hrána za túro -e -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

inhalírati inhalíram nedovršni in dovršni glagol [inhalírati]

1.

vnašati, zajemati vodne hlape, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala

2.

vnašati, zajemati kaj v pljuča, zlasti dim pri kajenju

3.

ekspresivno s čutili intenzivno sprejemati, izkušati

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. inhalieren iz lat. inhālāre, iz in ‛v’ + hālāre ‛dihati’ - več ...

íti Frazemi s sestavino íti:
beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, do žívega gré kómu kàj, dóber glás gré o kóm/čém, fànt, kákršnih gré dvanájst na dúcat, gré kot Ílija, gré kot šembílja, in karavána gré dálje, íti bòb iz krópa pobírat, íti čému do dnà, íti gôr k Jánezu, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, íti k vrágu, íti kàkor po lóju, íti kàkor po ólju, íti kàkor tát, íti kómu kàj adíjo, íti kómu na jétra, íti kómu na lím, íti kómu na límanice, íti kómu v pást, íti kot Elíja, íti kot namázano, íti kot po máslu, íti kot po žnórci kàj, íti kot po žnóri kàj, íti kot svéže žémlje, íti kot vróče žémlje, íti kot vróče žémljice, íti med ángelčke, íti med krilátce, íti na bóben, íti na jók in sméh kómu, íti na kóga/kàj kot múha na méd, íti na kopríve, íti na lépše, íti na lím, íti na mínus dvá déci, íti na nòž, íti na róko kómu, íti na rováš kóga/čésa, íti na strán, íti na vsè ali nìč, íti na žívce kómu, íti od Póncija do Piláta, íti okóli ríti v žèp, íti po copátah, íti po zlù, íti pod nòž, íti pod odêjo, íti pod rúšo, íti pod vlák, íti pred mátičarja, íti pred oltár s kóm, íti prek(o) trúpel, íti proti tóku, íti rákom žvížgat, íti rákom žvížgat in ríbam góst, íti rákom žvížgat in žábam góst, íti rákovo pót, íti ríčet píhat, íti s kúrami spát, íti s trebúhom za krúhom, íti se Francóza, íti se skriválnice [s kóm/čím], íti se slépe míši [s kóm/čím], íti [túdi] na kônec svetá, íti v Canósso, íti [v denár] kot méd, íti [v denár] za méd, íti v dím, íti v fránže, íti v horizontálo, íti v Kanóso, íti v korák s čásom, íti v korák s kóm/čím, íti v kŕtovo deželo, íti v léta, íti v lúknjo, íti v ôgenj za kóga, íti v Pánčevo, íti v pást, íti v [prodájo] kot méd, íti v [promèt] za méd, íti v ríčet, íti v stáro želézo, íti v trí pírovske, íti v uhó, íti v ušésa, íti v vás h kómu, íti v žéhto, íti z glávo skozi zíd, íti z lévo rôko v désni žèp, íti za kóga po kôstanj v žerjávico, íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom], íti za nóhte kómu, íti za nósom, íti za račún brez krčmárja, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, krí je šlà kómu v glávo, lasjé so šlì pokônci kómu, naj gré tá kélih trpljênja mímo, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, pójdi(te) se solít, pójdi(te) v ríčet, za stólček gré kómu, zvonôvi gredó v Rím

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti]

1.

povzročiti, da se tekoča snov izloči, izteče iz česa

2.

v obliki izcediti se izteči počasi in v manjši količini

3.

ekspresivno povzročiti, da se kaj izloči, odstrani, da kaj ne obstaja več

4.

v obliki izcediti se, ekspresivno izločiti, odstraniti se, ne obstajati več

5.

ekspresivno s prisilo doseči kaj, priti do česa

6.

v obliki izcediti se, ekspresivno pojaviti se, nastati zlasti kot rezultat kakega procesa, delovanja, dejanja

FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

jájce -a s (á)
1. z lupino obdana spolna celica z dosti hranilnih snovi, iz katere se razvije nov organizem, zlasti pri pticah in plazilcih: leči, odlagati jajca; mladiči se izležejo iz jajc; aligatorjeva, golobja, želvina jajca / kobilica izleže med travo več jajc jajčec; mravljinčja jajca mravljinčje bube; žabja jajca žabja jajčeca, obdana s sluzjo
// taka celica pri domači perutnini, zlasti kokoši: jajce se stre, ubije; kuhati, lupiti, vložiti jajca; nasaditi jajca koklji; nesti, valiti jajca; pobirati jajca iz gnezd; koklja sedi na jajcih; gnilo, pokvarjeno, staro, sveže jajce; kokošja, račja jajca; jajce z dvema rumenjakoma; embalaža za jajca; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; z njim ravnajo kakor z jajcem zelo obzirno; sedi kot koklja na jajcih zelo vztrajno; podobna sta si kot jajce jajcu / jajce zakrkne; izpihati, izpiti jajce; jajce ocvreti, raztepsti, razžvrkljati, stepsti / (v) mehko kuhano z nezakrknjenim rumenjakom, (v) trdo kuhano jajce z zakrknjenim rumenjakom; na (volovsko) oko ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom; jajca v prahu posušena in drobno zmleta
2. nav. mn., pog. moška spolna žleza, modo: odstraniti jajca mladim samčkom; bikova jajca / nizko suni ga v jajca
3. kar je po obliki podobno jajcu: jajce iz sladkorja
● vulg. zberi vsa ta jajca in jih prodaj nepomembne, malo vredne stvari; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; ekspr. Kolumbovo jajce na videz nerešljiv problem, enostavno in domiselno rešen; ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega; iron. jajce več kot puta ve otroci si domišljajo, da vedo več kot odrasli; preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol
♦ agr. prehladiti jajca med valjenjem predolgo pustiti jajca brez ogrevanja; čajna ali pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova; konzumna jajca namenjena prehrani; valilna jajca sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje; etn. gnilo jajce otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga drugih čepečih igralcev; gastr. nadevano jajce razpolovljeno kuhano jajce, nadevano s pretlačenim rumenjakom in dodatki; med. jajce nastajajoči organizem v prvih mesecih nosečnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

júrček1 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək]

1.

užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jur

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: jesenski jurček, poletni jurček
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kájzerica -e ž (á) sveže ~e |pecivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kàkšen2 -šna -o zaim. (ȁ)
1. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari: fanta bodo dali v kakšno šolo; ali načrt predvideva kakšna nova naselja? / nav. ekspr., z oslabljenim pomenom: oblači se kakor kakšna princesa; zmeraj ima kakšne težave; pesnik je, kakšen Prešeren pa seveda ni / zadeva se bo že na kakšen način uredila kako / tu so jajca, kakšno je sveže, kakšno pa tudi ne
2. z izrazom količine izraža približnost: tale možakar ima kakšnih štirideset let; trajalo bo kakšno uro
// pog., v prislovni rabi nekako, približno: obiskal sem ga kakšne trikrat; prišel bom ob kakšne štirih; sam.: ali veš za kakšno, ki dobro kuha; reci že kakšno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Kam postaviti opuščaj: »Planin'c« ali »Planinc'« ter še o »kombuči«

Opazila sem, da je slovenska ustvarjalka jedi Tereza’s Choice svojo pijačo kombucha poimenovala Planinc’. V pravopisu je za uporabo apostrofa navedeno pravilo, da zaznamuje izpuščeno črko. Bi se pijača torej morala imenovati Planin'c?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kcal

Predlog

kcal samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

kilokalorija

IZGOVOR: [kə̀kál], rodilnik [kə̀kál] in [kákál], rodilnik [kákál]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Kdaj »isti« popraviti v »enak«?

Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.

Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.

Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.

Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.

Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.

V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kífeljc -a [kifəljc] m (ȋ) pog.
1. pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike; rogljič: imajo sveže kifeljce; maslen kifeljc; žemlje in kifeljci
// pecivo podkvaste oblike, navadno iz piškotnega testa in z nadevom: orehovi kifeljci
2. slabš. policaj, miličnik: kifeljci ga že iščejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

klistír klistírja samostalnik moškega spola [klistír]

1.

odvajalno sredstvo, ki se daje v danko za čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega delovanja

1.1.

;

SINONIMI:

klistiranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Klistier in lat. clystērium iz gr. klystḗrion, iz klýdzō ‛izperem, očistim’ - več ...

kljúka Frazemi s sestavino kljúka:
kljúko si podájati kjé/pri kóm, obésiti kàj na kljúko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

klobása -e ž (á)
1. drobnejši valjast izdelek z navadno med seboj povezanima koncema, z nadevom iz mesa, drobovine ali drugih živil: delati, kuhati, peči klobase; cela klobasa; prekajene, sveže klobase; nekoliko premastna klobasa; odrezati kolobarček, košček klobase; pol klobase; špiljenje klobas / nadevati klobase / za malico ima klobaso in sir / krvave klobase krvavice; mesene klobase z nadevom iz mesa
// kar je po obliki podobno klobasi: nadeti zeljne liste in jih zviti v klobaso / ekspr. otroku se na stegnih od debelosti delajo klobase
2. ekspr. navadno modrikasta oteklina od udarca z bičem, s palico: od udarcev so se mu delale klobase; na hrbtu ima klobase
3. tobačni listi, zviti v klobasi podobno obliko, namenjeni za žvečenje: odrezati od klobase čik / dobil je pol litra petroleja in klobaso tobaka
● slabš. kdo bo poslušal njegove klobase razvlečeno, nezanimivo pripovedovanje; ekspr. zašpiliti klobaso vrniti se na izhodiščno mesto po drugi poti
♦ aer. klobasa vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; gastr. bela klobasa; jetrna klobasa; kranjska klobasa; lovska klobasa; suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; zool. morska klobasa na morskem dnu živeči, klobasi podoben iglokožec, Holothuria

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kolesníca -e ž (í)
1. sled, ki jo zapusti kolo vozila: v vlažni zemlji je bilo videti sveže kolesnice; voz je zarezal globoke kolesnice / zavoziti iz kolesnic; v kolesnicah je stala voda
2. nav. mn., ekspr., s predlogom ustaljen način življenja, delovanja: dogodile so se stvari, ki so ga vrgle iz kolesnic; spet je v starih kolesnicah / hodijo po zvoženih kolesnicah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kolesníca -e ž

sled, ki jo zapusti kolo vozila

SINONIMI:

nar. kolomija, zastar. kolosek, knj.izroč. kolotečina, knj.izroč. kolovoz, knj.izroč. kolovoznica, nar. tir

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

kolína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

konzervírati tudi konservírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. dajati, spravljati živilo v neprodušno zaprte konzervne škatle, steklenice, kozarce, da ostane dalj časa užitno, dobro: konzervirati sadje, sočivje / konzervirati v kisu, soli; konzervirati z alkoholom in sladkorjem / konzervirati ribe
// dajati živilo v take pogoje, da ostane dalj časa sveže, uporabno: konzervirati kruh; konzervirati meso v zamrzovalniku
2. z določenim sredstvom preprečevati spreminjanje, razpadanje česa: konzervirati kože; konzervirati les; konzervirati gada v špiritu; konzervirati motorje z oljem / konzervirati knjige; konzervirali so nekaj spomenikov; konzervirati in restavrirati
3. povzročati, da postane kaj odporno, varno proti čemu: dušik konzervira vino
4. publ. ohranjati, vzdrževati: naleteli so na tendence, ki konzervirajo že zastarele oblike družbenega življenja; konzervirati kapitalistične, nehumane odnose

konzervíran

tudi konservíran -a -o:

konzervirana hrana, zelenjava

konzervirane kože

konzervirano meso, mleko, sadje

♦

med. konzervirana kri v hladilniku hranjena kri, ki so ji dodane snovi proti strjevanju in glukoza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kornét kornéta samostalnik moškega spola [kornét]

1.

posodica za sladoled v obliki obrnjenega stožca, navadno iz vaflja

1.1.

2.

kar ima stožčasto obliko

3.

manjše trobenti podobno glasbilo

ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu prevzeto iz it. cornetto, prvotneje ‛majhen rog, rogljič’, iz corno ‛rog’, v drugem pomenu prevzeto iz frc. cornet ‛majhen rog (trobilo)’, iz corne ‛rog’, oboje < lat. cornū ‛rog’ - več ...

krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča]

1.

priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

krtínje -a s (ȋ)
več krtin, krtine: sveže krtinje; krtinje na travniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kúnčji kúnčja kúnčje pridevnik [kúnčji]

1.

ki je v zvezi s kunci 1. ali gojenjem kuncev 1.

ETIMOLOGIJA: ↑kunec

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

lakíran lakírana lakírano pridevnik [lakíran]

1.

v nekaterih zvezah v obliki lakirani na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: polakiran

1.1.

;

SINONIMI:

nalakiran, manj formalno polakiran

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakiran, ekspresivno zloščen

ETIMOLOGIJA: ↑lakirati

lakírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prekrivati z lakom: lakirati avtomobil, parket; lakirati s čopičem, s pištolo; lakirati si nohte / lakirati si lase; pren., ekspr. pisatelj življenje preveč lakira

lakíran

-a -o:

lakiran pod

lakirano pohištvo

rdeče lakirani nohti

pozor, sveže lakirano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

liméta liméte samostalnik ženskega spola [liméta]

1.

sadno drevo z limoni podobnimi zelenimi plodovi; primerjaj lat. Citrus × aurantifolia

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. limetta, prvotno manjšalnica od lima, prevzeto prek špan. iz arab. līmah k ↑limona

lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka]

1.

navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša

2.

ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid

3.

užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus

3.1.

navadno v množini

4.

užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička

STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička
ETIMOLOGIJA: ↑lisica - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

máslo -a s (á)
1. maščoba, pridobljena iz smetane: maslo je sveže; maslo je postalo žarko; delati, gnesti, mesti maslo; namazati kruh z maslom; zabeliti z maslom; mehek, rumen kot maslo / čajno maslo boljše surovo maslo; kuhano maslo ki se mu s kuhanjem izloči voda; surovo maslo ki se pridobi neposredno iz smetane
2. navadno s prilastkom tej podobna snov, pridobljena iz sadežev nekaterih rastlin: kakavovo, kokosovo maslo
● pog. te čenče so njegovo maslo on jih je povzročil, zakrivil; pog. tudi on ima maslo na glavi tudi on je napravil prekrške, prestopke; bil je kot maslo tako razpoložen, da se je nanj dalo lahko vplivati; vse je šlo kakor po maslu uspešno, brez zapletljajev
♦ biol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; gastr. sardelno maslo zmes za namaz iz surovega masla in sardelnih filejev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Mehringova sátnica -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo

1.1.

2.

navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje

3.

manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder

STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...

mesomát samostalnik moškega spola

avtomat za prodajo svežega mesa, mesnih izdelkov

ETIMOLOGIJA: meso + (avto)mat

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mišelôvka mišelôvke samostalnik ženskega spola [mišelôu̯ka]

1.

past za miši in druge manjše glodalce; SINONIMI: mišnica

2.

ekspresivno nevaren, težaven, brezizhoden položaj; SINONIMI: ekspresivno mišnica

3.

dogajanje v literarnem ali uprizoritvenem delu, pri katerem se skuša ukaniti enega od likov; SINONIMI: mišnica

4.

ekspresivno žival, ki lovi miši

ETIMOLOGIJA: ↑miš + ↑loviti

mladíkav -a -o prid. (í)
ki je po videzu še mlad, mladosten: starejši mož mladikavega obraza / mladikava vdova / zastar. vse na njej je tako mladikavo in sveže mlado
♦ les. mladikav les les, ki zaradi hitre rasti še ni dovolj olesenel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

móka móke samostalnik ženskega spola [móka]

1.

mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1.1.

2.

prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem

STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nabráti -bêrem dov., stil. naberó; nabrál (á é)
1. z rokami dati, spraviti kam več posameznih stvari: otrok je nabral kamenčke na kup; nabrati butaro dračja / nabrali so pet vreč krompirja
// s trganjem priti do določene količine česa: nabrati veliko grozdja, jagod; nabral je šopek planik; čez poletje si nabere zdravilnih zelišč / letos so čebele malo nabrale
2. biti uspešen
a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: za ponesrečence so nabrali veliko denarja in oblek / nabral je precej pripovedk zbral
b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: za izvedbo svojega naklepa je nabral deset ljudi; za krvodajalsko akcijo so nabrali precej prostovoljcev / poverjenik nabere vsako leto nekaj novih naročnikov
3. narediti gube, navadno drobnejše: nabrati blago, zavese; na drobno nabrati / nabrati čelo v gube
● ustnice so se ji nabrale na jok dobile so take gube, poteze kot pri joku
4. spraviti, pritrditi drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: koralde si je na novo nabrala / nabrati gumbe na vrvico

nabráti se

priti kam, pojaviti se kje v določeni količini:

za jezom se ob deževju nabere polno vode

nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti

v blagajni se je nabralo precej denarja

/ na šipi so se nabrale kapljice vode; pren., ekspr. v srcu se mu je nabrala grenkoba, jeza

●

pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; ekspr. spotoma se je nabrala novic jih je veliko slišala, izvedela; ekspr. takrat se je nabral strahu zelo ga je bilo strah

nabráti si

ekspr.

dobiti, pridobiti si:

tam si je nabral veliko denarja

nabrati si izkušenj, znanja

v prvem polletju si je nabrala precej slabih ocen

●

publ. zbor si je na turneji nabral lepih lovorik je imel velike uspehe; ekspr. na dopustu si je nabral novih moči se je odpočil, okrepil

nabrán

-a -o:

ves nabrani denar je zapravil

nabrani rokavi

sveže nabrane borovnice

nabrane zavese

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nakosíti -ím dov., nakósil (ī í)
s košenjem priti do določene količine česa, navadno trave, detelje: nakositi voz detelje; letos so dosti nakosili / nakositi krme za živino

nakošèn

-êna -o:

sveže nakošena detelja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nalakíran nalakírana nalakírano pridevnik [nalakíran]

na katerega je nanesen lak za nohte; SINONIMI: lakiran, manj formalno polakiran

ETIMOLOGIJA: ↑nalakirati

namòk SSKJ² samostalnik moškega spola

1.

v tekočini, navadno alkoholu, namočena zelišča, cvetovi, zlasti kot domače zdravilo

1.1

namakanje zelišč, cvetov v tekočini, navadno alkoholu, zlasti za domače zdravilo

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

namúliti -im dov., namulíla tudi namúlila (ú ū)
1. z muljenjem priti do določene količine česa: krava je namulila poln gobec zelenja
2. nar. dolenjsko napuliti, natrgati v šopih: pod smreko je namulil suhe trave

namúliti se

ekspr.

z muljenjem se nasititi:

voli so se namulili sveže trave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

namúliti -im dov. -il -íla tudi -ila, namúljen -a; namúljenje (ú; ú ȗ) kaj Krava je namulila travo
namúliti se -im se (ú; ú ȗ) česa Voli so se namulili sveže trave

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

navor ► ˈnaːvȯr -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nažréti -žrèm dov., nažŕl (ẹ́ ȅ)
ekspr. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: rja je nažrla ograjo / kaktus je nekaj nažrlo nagrizlo

nažréti se

1.

ekspr.

najesti se:

krava se je nažrla sveže trave

/ nizko: nažreti se mesa; nažreti se na sosedov račun

//

nizko napiti se (alkoholne pijače): včeraj so se nažrli vina / pog. na smrt so se ga nažrli

2.

slabš.

naveličati se:

nažrla se je svojega fanta

/ nažreti se življenja v mestu

nažŕt

-a -o:

kabel z nažrto izolacijo

do sitega nažrti ljudje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nebésa Frazemi s sestavino nebésa:
bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v nebésih, bíti [kot] v sêdmih nebésih, [kot] v devêtih nebésih, kot v nebésih, [kot] v sêdmih nebésih, počútiti se [kot] v devêtih nebésih, počútiti se kot v nebésih, počútiti se [kot] v sêdmih nebésih, povzdigováti kóga v nebésa, povzdigováti kóga v nebésa, živéti [kot] v devêtih nebésih

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèrazvíta pŕst -e prstí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèzakljúčena kultúra álg -e -e -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

njàm medmet

1.

posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim

1.1.

2.

ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen

3.

kot samostalnik, ekspresivno okusna, dobra hrana

4.

kot pridevnik, tudi podvojeno, ekspresivno ki je okusen, slasten

5.

kot pridevnik, navadno podvojeno, ekspresivno ki je telesno privlačen

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pri jedenju nastale zvoke, tako kot angl. yum, redkeje nyum, hrv., srb. njàm, ki pri hranjenju otroka izraža pričakovanje grižljaja, primerjaj v tem pomenu tudi sloven. ham, am, ama

njámi medmet

1.

izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja

1.1.

2.

izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen

3.

kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten

4.

kot pridevnik, ekspresivno ki je telesno privlačen

ETIMOLOGIJA: ↑njam, verjetno pod vplivom angl. yummy

ocvírkovka ocvírkovke samostalnik ženskega spola [ocvírkovka]

jed iz razvaljanega in zvitega kvašenega testa z nadevom iz ocvirkov, koščkov slanine; SINONIMI: ocvirkovica, neformalno špehovka

ETIMOLOGIJA: ↑ocvirek

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]

1.

ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen

1.1.

1.2.

1.3.

;

SINONIMI:

počiščen

ETIMOLOGIJA: ↑očistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda]

1.

iz botanike travniška ali močvirska rastlina s pernato deljenimi listi in drobnimi belkastimi cvetovi v razvejanih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Filipendula

1.1.

STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad
ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz ↑osladiti, zaradi sladkega okusa rastline

oslíčev oslíčeva oslíčevo pridevnik [oslíčeu̯ oslíčeva oslíčevo]

ki je iz mesa osliča 2., vsebuje meso osliča 2. kot hrano, jed

ETIMOLOGIJA: ↑oslič

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

osveževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto: rosa osvežuje rastline; osveževati zrak
// povzročati, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: gibanje na zraku osvežuje telo; osveževati se v hladni vodi / ekspr. s svojim pripovedovanjem ga je naravnost osveževala poživljala
2. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti: predavanja so nam samo osveževala že znano snov; osveževati si znanje

osvežujóč

-a -e:

osvežujoč dež, hlad

osvežujoča pijača

prisl.: veter je osvežujoče pihal v obraz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

osveževáti -újem nedov.

kaj povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto

SINONIMI:

svežiti

GLEJ ŠE SINONIM: obujati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

osvežíti -ím tudi osvéžiti -im dov., osvéžil (ī í; ẹ̑)
1. povzročiti, da postane kaj bolj sveže, čisto: dež je osvežil drevje; veter je osvežil ozračje
// povzročiti, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: mrzla pijača ga je osvežila; večerni sprehod jo je osvežil; osvežiti se z mrzlo vodo / osvežiti (si) obraz z limoninim sokom / ekspr. s prijetnim pripovedovanjem ga je osvežila poživila
2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti: osvežiti komu spomin na stare čase; osvežiti si znanje fizike
3. ekspr. narediti, da postane kaj spet bolj vidno, izrazito: osvežiti barve na sliki, steni
● ekspr. osvežiti stara poznanstva obnoviti
♦ agr. osvežiti pasmo izboljšati jo s križanjem znotraj pasme

osvežèn

-êna -o tudi osvéžen -a -o:

osvežena se je lotila dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

osvežíti -ím dov.

1.

kaj povzročiti, da postane kaj bolj sveže, čisto

SINONIMI:

posvežiti

2.

koga povzročiti, da se kdo telesno in duševno bolje počuti

SINONIMI:

posvežiti

3.

kaj ekspr. narediti, da postane kaj spet bolj vidno, izrazito

SINONIMI:

posvežiti

GLEJ ŠE SINONIM: obuditi, posodobiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

otrjevánje -a s

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

paléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na paleto: paletna oblika / luka je začela s paletnim načinom prekladanja blaga
♦ um. paletni nož priprava za strganje sveže barve s platna in palete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pasterizírati pasterizíram nedovršni in dovršni glagol [pasterizírati]

s kratkotrajnim segrevanjem od 60 do 90 °C uničevati mikroorganizme v živilu z namenom zagotavljanja njegove obstojnosti, varne uporabe

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. pasteurisieren) iz frc. pasteuriser, po francoskem biologu in kemiku Louisu Pasteurju (1822–1895), iznajditelju tega postopka - več ...

péhtranov péhtranova péhtranovo pridevnik [péhtranou̯ péhtranova péhtranovo]

ki je del pehtrana

ETIMOLOGIJA: ↑pehtran

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pívo -a s (í)
alkoholna pijača iz slada, hmelja, vode in kvasa: za žejo pije pivo; hladno, spenjeno, sveže pivo; sodček, steklenica, vrček piva / črno temne, svetlo pivo svetlo rumene barve; odprto pivo ki se prodaja sproti natočeno iz soda; plzensko pivo / elipt., pog. popil je pet piv / malo pivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pláhtica pláhtice samostalnik ženskega spola [pláhtica]

1.

zdravilna rastlina s pahljačastimi vbočenimi listi z nazobčanim robom in drobnimi rumenkasto zelenimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Alchemilla xanthochlora; SINONIMI: planinska resa, iz botanike navadna plahtica

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna plahtica
ETIMOLOGIJA: ↑plahta

pláti póljem nedov., pôlji poljíte; plál in plàl (á ọ́)
1. s sunkovitim zajemanjem spravljati vodo iz česa: plati vodo iz čolna, korita
// knjiž. s sunkovitimi gibi delati, da kaj prehaja na drugo mesto: plal je dim v luknjo, da bi izgnal lisico / srčna mišica polje kri v žile poganja, potiska
2. agr. odstranjevati pleve s sunkovitimi premiki posode: plati oves, pšenico
3. napenjati se in upadati: konjem so plale lakotnice; nosnice so mu nemirno plale / knjiž. prsi so ji hitro plale
// knjiž. gibati se, valoviti: klasje polje v vetru; morje je mirno plalo / v žilah polje kri teče, kroži; na trdnjavi so plale zastave plapolale, vihrale
4. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: skozi okno je plala svetloba; v sobo je plal vonj sveže trave / za njo je plal duh po kavi
// izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: glas zvonov je plal nad vasjo; v zraku je plal sladek vonj
5. knjiž., ekspr. biti, obstajati v veliki meri: po tej zmagi polje v njem nova moč; razburjenje je plalo po mestu; brezoseb. v njej je plalo od sreče / strah polje po moji duši strah me je; v srcu mi polje obup obupan sem
● knjiž. kri ji je začela plati hitreje vznemirila se je; knjiž., ekspr. srce mu je močno plalo, ko je čakal nanjo bílo; knjiž., ekspr. srce mu kipi in polje zelo vesel, srečen je; knjiž., ekspr. v mestu polje življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; knjiž. z zajemalko je plala vzkipelo kavo zajemala in zlivala nazaj; zastar. plal mu je vodo na čelo zlival

poljóč

-a -e knjiž.:

poljoče prsi

njive, poljoče v vetru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

plǫ̑dje, n. coll. Früchte, Naturproducte: sveže plodje, frische Früchte, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

po predlog [po]
I. z mestnikom

1.

izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja

izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij

3.

uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa

3.1.

3.2.

4.

uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa

4.1.

5.

uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa

5.1.

6.

uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa

6.1.

7.

uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa

8.

uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa

9.

uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom

1.

tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj

2.

izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon

1.

uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom

1.

izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...

pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se]

1.

steči v manjši količini, navadno počasi

2.

ekspresivno priti, pojaviti se od kod

FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

podŕgniti -em dov., tudi podrgníla (ŕ ȓ)
1. premakniti kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: podrgniti s čevljem po tleh; podrgniti s krtačo; podrgniti se po glavi / žival se je podrgnila ob plot
// z drgnjenjem očistiti, osnažiti; odrgniti: podrgni malo še tla; podrgni si čevlje
2. premikajoč se tesno dotakniti: pri obračanju je avto podrgnil ob ograjo; sveže popleskano je, pazite, da se ne podrgnete
3. s potegljaji po površini odstraniti: podrgni blato s podplatov; podrgniti drobtinice z mize / podrgniti na kup zdrgniti / podrgniti fižol v pehar
4. z drgnjenjem nanesti na površino: podrgniti ribe s česnom; podrgniti pred pečenjem meso s soljo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

polakíran polakírana polakírano pridevnik [polakíran]

1.

na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: lakiran

1.1.

manj formalno

;

SINONIMI:

lakiran, nalakiran

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno zloščen

ETIMOLOGIJA: ↑polakirati

polénovka polénovke samostalnik ženskega spola [polénou̯ka]

1.

posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: bakalar

1.1.

;

primerjaj lat.

Gadus morhua

;

SINONIMI:

trska

ETIMOLOGIJA: ↑poleno - več ...

porájkelj -klja m (á)
nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: najti primeren porajkelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

porájkelj -klja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

porájtelj -tlja m (á)
nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: prožen porajtelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pósteljica SSKJ² samostalnik ženskega spola

iz gastronomije

plast, navadno zelenjave, na katero se pri kuhanju, serviranju položi jed

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

povédati povém dov.

komu kaj o čem izražajoč misli z oblikovanjem besed, stavkov z govorilnimi organi narediti, da kdo kaj izve, se s čim seznani

SINONIMI:

ekspr. čivkniti, ekspr. črhniti, slabš. čvekniti, slabš. golsniti, ekspr. imenovati, slabš. izbevskati, ekspr. izbrusiti2, slabš. izčeljustati, ekspr. izdati1, knj.izroč. izgovoriti, ekspr. izpeti, star. izpovedati, ekspr. izpridigati, slabš. nadrdrati, ekspr. nadrobiti, slabš. nagobezdati, slabš. naklatiti, slabš. naklepati1, ekspr. namleti, ekspr. napeti2, star. napovedati, ekspr. odbrenkati, ekspr. odpridigati, slabš. počvekati, ekspr. poklepetati, zastar. pripovedati1, star. razpovedati, ekspr. reči, ekspr. referirati, pog. servirati, slabš. sklatiti, slabš. sklobasati, slabš. začvekati, slabš. zaklobasati, ekspr. zapeti2, star. žugniti

GLEJ ŠE SINONIM: izraziti2, reči
GLEJ ŠE: odgovoriti, ponoviti, gotovo3, paziti se, res2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

povóhati -am dov. (ọ̑)
krajši čas vohati: pes ga je povohal in tekel dalje / povohala je meso, če je sveže
● nizko matilda ga je povohala komaj je ušel smrti; pes povoha pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; ekspr. dijak knjige še povohal ni se ni učil, bral; pog., ekspr. pijače še povohal ni sploh ni pil; ekspr. smodnika do zdaj še nismo povohali se še nismo bojevali; pog., ekspr. šole še nikoli ni povohal odznotraj nikoli ni hodil v šolo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

povóhati -am dov. -an -ana; povóhanje (ọ̑) koga/kaj Pes ga je povohal; knj. pog. Povohala je meso, če je sveže poduhala; poud.: Ko je obubožal, ga še pes ni povohal |se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal|; Pijače še povohal ni |sploh ni pil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

povóhati -am dov.

kaj krajši čas vohati

SINONIMI:

poduhati, zastar. podišati, knj.izroč. povonjati

GLEJ ŠE SINONIM: vohati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

práža, f. etwas Geröstetes, Jarn., Mik.; pos. = pražene sveže češplje, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn]

1.

ki s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega ostane po ločitvi od trdne snovi

1.1.

2.

ekspresivno iz katerega so izločene odvečne, nebistvene prvine, lastnosti

3.

ekspresivno ki gre skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja

ETIMOLOGIJA: ↑precediti

prestíljati -am nedov. (í)
1. postiljati z drugim posteljnim perilom: kadar bolniku prestiljate, ni nujno, da vstane / prestiljati posteljo / vsak dan so mu sveže prestiljali
2. ponovno postiljati: ne prestiljaj, saj je dobro postlano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prestláti -stéljem dov., prestêlji presteljíte (á ẹ́)
1. postlati z drugim posteljnim perilom: prinesla je rjuho in prevleke, da bi mu prestlala / prestlati bolniku posteljo / sveže prestlati
2. ponovno postlati: preden je šel spat, si je vselej posteljo prestlal in zrahljal

prestlán

-a -o:

prestlana postelja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pritíkati1 -am nedov. (ȋ)
1. dajati k čemu tako, da pride do dotika: pritikala je svojo glavo k njegovi; pritikati orglice k ustom
2. ekspr. dodajati: njihovim imenom so pritikali smešne vzdevke / povej, kot je bilo, nič ne pritikaj / pritikali so mu besedo gospod nagovarjali so ga z njo
● ekspr. misli iskreno, a mu pritikajo laž mislijo, da laže; ekspr. če do česa pride, mene ni treba pritikati zraven mešati; knjiž. to se navadno pritika taščam pripisuje
♦ jezikosl. tem besedam pritikamo slovenska obrazila

pritíkati se

1.

dotikati se:

pritikati se s prsti

ne pritikaj se, je sveže pobarvano

2.

ekspr.

pojavljati se, nastopati pri kom:

ni mogla prepoditi predstav, ki so se ji pritikale

/ harmonika se mu je še v sanjah pritikala še sanjal je o njej

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prodájati Frazemi s sestavino prodájati:
búče prodájati, búčke prodájati, plátno prodájati, prodájati dólgčas, prodájati kàj kot méd, prodájati kàj kot svéže žémlje, prodájati kàj za méd, prodájati na brádo, prodájati na krédo, zijála prodájati

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

puzrovina ► ˈpuːzrȯvėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

rájkelj -klja m (á)
nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: porinil je rajkelj pod verigo in ga nekajkrat zavrtel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

rájkelj -klja m z -em (á) pokr. |tanjše sveže deblo za povezovanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

rájkelj -klja m

nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz

SINONIMI:

nar. porajkelj, nar. porajtelj, nar. rajtelj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

rájtelj -tlja m (á)
nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: vozniki so pod klancem popravljali verige in rajtlje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

rána-esamostalnik ženskega spola

telesna poškodba
- rana na/po čem, kje
duševna prizadetost
- rana zaradi česa/koga
- , rana iz česa, od kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

rávnokaršnji pridevnik

ki je, je bil, se dogaja ali se je dogajal ravnokar

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

recénter parátum (sít) -- -- (--)

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

recénter parátus -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

rekelj ► ˈrekėl’ -kl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

repínec repínca samostalnik moškega spola [repínəc]

1.

iz botanike zdravilna rastlina z močnim dlakavim steblom, velikimi srčastimi listi in cvetovi v bodičastih ovojih ali del te rastline; primerjaj lat. Arctium lappa; SINONIMI: iz botanike navadni repinec

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni repinec
ETIMOLOGIJA: kot hrv. rȅpinac ‛bodič’, rèpūh, rèpūš ‛repinec, repuh, lapuh’, rus. repéj ‛repinec’, češ. řepík iz pslov. *rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’, zaradi oprijemajočih se plodov - več ...

ríba -e ž (í)
1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to potrebujem kot riba vodo zelo; premetaval se je kot riba na suhem, v mreži; gladek, nem, zdrav kot riba / čistiti, otrebiti ribe; peči ribe; konzervirane, sveže, užitne ribe / jesti ribe; pog. iti v gostilno na ribe / akvarijske, morske, rečne, sladkovodne ribe; leteče ribe z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, ki se lahko premikajo, letajo nad vodno gladino / kit je največja morska riba morski sesalec
2. ekspr., navadno s prilastkom oseba, ki ima v kaki organizaciji, dejavnosti, zlasti negativni, pomen, vlogo, kot jo določa prilastek: pri kontroli so ujeli nekaj mednarodnih rib; velike ribe se obdavčenju izognejo
3. meso z zunanjega dela govejega plečeta brez kosti: razrezati ribo v zrezke / plečna riba
// meso s svinjskega hrbta brez kosti: pripraviti ribo kot pečenko
4. kdor je rojen v astrološkem znamenju rib: ribe so intuitivne in optimistične; samske, vezane ribe
● rojen je v znamenju ribe v času od 19. februarja do 20. marca; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat in ribam gost bi umrli, se ubili; ekspr. to je mrzlokrvna riba (spolno) hladna ženska; ekspr. kakšna računarska riba si hladen, brezčustven človek; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi
♦ astron. Ribi dvanajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. riba faronika po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; gastr. bela riba morska riba boljše vrste; plava riba morska riba navadno slabše vrste; rib. ribe prijemajo; tisk. riba znak, črka neustreznega tipa v stavku; zool. električne ribe ribe, ki v telesu ustvarjajo električno napetost; riba selivka riba, ki se ob drsti seli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ribogójstvo -a s (ọ̑)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rib: pospeševati ribogojstvo; ribištvo in ribogojstvo / kupovati sveže ribe v ribogojstvu ribogojnici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

rokovát -i ž (ȃ)
nar. vzhodno šop, pest: rokovat sveže trave / zagrabiti rokovat orehov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

rúkola -e ž (ȗ)
enoletna, regratu podobna rastlina z nazobčanimi listi, močnega, ostrega, nekoliko grenkega okusa, primerna za solate, kot dodatek različnim jedem: očistiti, oprati rukolo; šopek sveže rukole; karpačo, sir, školjke na rukoli; solata, rižota, testenine z rukolo; špinača, redkvica in rukola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sádje -a s (á)
1. več sadov, sadovi: sadje se medi, zori; obirati, prebirati, skladiščiti sadje; črvivo, gnilo, kislo, nezrelo sadje; kuhano, surovo, sveže sadje; predelava sadja v mošt; gajbica za sadje; hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje; sadje in zelenjava / konzervirati, sušiti, vkuhavati, vlagati sadje / kosmulja, ribez in drugo jagodičasto sadje; jesensko, poletno, zgodnje sadje; južno sadje ki uspeva v južnejših, toplejših krajih; koščičasto, pečkato sadje; moknato sadje izsušeno, krhko (zaradi prezrelosti); namizno sadje ki je boljše, izbrane vrste; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje; madeži od sadja
♦ agr. lupinasto sadje ki ima trd, suh ovoj; gastr. kandirano sadje prepojeno z gosto sladkorno raztopino
2. sadno drevje: po nižinah je sadje že odcvetelo; sadje je dobro obrodilo; po toči si sadje dolgo ni opomoglo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sardéla sardéle samostalnik ženskega spola [sardéla]

1.

majhna morska riba z modrikasto zelenim hrbtom, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Sardina pilchardus; SINONIMI: sardina

1.1.

navadno v množini

FRAZEOLOGIJA: kot sardele v konzervi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardella, iz sarda < lat. sarda, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus ‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...

sardón sardóna samostalnik moškega spola [sardón]

1.

sardeli podobna morska riba s tankim modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Engraulis encrasicholus; SINONIMI: inčun

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

inčun

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardone k ↑sardina

servírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. prinesti (pripravljeno) hrano, pijačo na mizo: servirati juho; servirati večerjo, zajtrk; servirati sadno kupo v kozarcih / kavo servirajo na terasi / servirati jed s solato; ta jed se servira samostojno / v tej restavraciji servirajo domače in mednarodne specialitete imajo, pripravljajo
● ekspr. servirati vse na krožniku omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže
2. pog. povedati, sporočiti: vsak dan mu servira vse sveže novice / ni verjel vsega, kar jim je serviral tisk
3. šport., pri nekaterih igrah z žogo začeti igro ali del igre z udarcem, podajo žoge: igralec je slabo serviral / servirati žogo

servíran

-a -o:

okusno servirana hrana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sírček sírčka samostalnik moškega spola [sírčək]

1.

navadno ekspresivno sir, zlasti manjši ali v manjšem kosu

1.1.

navadno ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑sir

sírotka sírotke samostalnik ženskega spola [sírotka]

tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute

STALNE ZVEZE: sekundarna sirotka
ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej ↑siriti - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

skúša skúše samostalnik ženskega spola [skúša]

1.

morska riba s prečnimi progami po hrbtu in majhnimi plavutmi; primerjaj lat. Scomber scombrus

1.1.

2.

iz zoologije riba modrikasto srebrne barve z večjimi očmi, podolgovatim telesom, podaljšano glavo in zobmi; primerjaj lat. Scombri

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. skȗša, nejasnega izvora - več ...

skútni skútna skútno pridevnik [skútni]

ki je iz skute 1. ali vsebuje skuto 1.; SINONIMI: sirni, sirov

ETIMOLOGIJA: ↑skuta

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sládek tudi sladák sládka -o tudi -ó prid., slájši stil. sladkêjši (á ȃ á)
1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med
a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice
b) ant. kisel: sladke slive; sladko jabolko; grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana; sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja
// ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem
// pesn. dober, okusen: sladko vince
2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero; te ribe živijo v sladkih vodah
3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek; sladke oči; sladka usta
4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka
5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek; na videz so bili sladki z njim; gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami
6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha
// prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno
● sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekoča
♦ bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zelje

sládko

in sladkó prisl.:

sladko govoriti

sladko sanjati, spati

sladko zveneči glasovi

/ v povedni rabi sladko mu je ob spominu nanjo

sládki

-a -o sam.:

rad ima sladko

razlikovati med sladkim, kislim in grenkim

pog. prijeti za ta sladke za lase na sencih;

prim. sladko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sléd-ísamostalnik ženskega spola

ostanek, znak na podlagi
- sled česa/koga
- , sled za kom/čim
- , sled v/na čem, kje
- , sled o čem/kom
navadno s prilastkom posledica
- sled česa/koga
- , sled za kom/čim
- , sled o čem
- , sled v/na čem, kje
ostanek od celote
- sled česa/koga
ekspresivno, navadno z nikalnico zelo majhna količina
- sled česa/koga
- , sled za čim/kom
- , sled o čem

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

stròp Frazemi s sestavino stròp:
dólg do strôpa, poskočíti do strôpa, ségati do strôpa, skakáti do strôpa, skočíti do strôpa, vêlik do strôpa, visòk do strôpa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

súbkultivíranje -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

súši -ja m (ȗ)
gastr. japonska jed iz riža, alg, mesa surove ribe, drugih morskih živali ali zelenjave in začimb: surovo meso morskih živali za suši mora biti popolnoma sveže; restavracija s sušijem v kateri strežejo suši / japonski suši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

svéž -a -e prid. (ẹ̑ ẹ̄)
1. dobljen, pripravljen pravkar ali pred kratkim in še ni izgubil svojih bistvenih dobrih lastnosti: svež kruh; sveža hrana; sveža jajca; v hladilniku je meso dolgo ostalo sveže / sveže rože / dišalo je po svežih ribah; spati v svežem senu
// tak, kot se pridela: juha iz svežih paradižnikov; sveže in kisle kumare; suho in sveže sadje
// ki vsebuje še veliko vlage: svež les; krmiti živino s svežo krmo; veje so bile še sveže / ta rastlina potrebuje sveža tla
2. ki še ni uporabljen, izrabljen: dovajati svež zrak; prinesti svežo vodo; obleči sveže perilo / svež gnoj; presaditi rože v svežo prst / ekspr. poslati v boj sveže enote
3. pravkar ali pred kratkim narejen: svež beton; slikati na svež omet; svež premaz / barva je še sveža se še ni posušila / ostala sta sama ob svežem grobu
// nastal na novo, pred kratkim: svež madež; sveži sledovi v snegu; prelom je še svež; sveža rana / ekspr.: svež gledališki dogodek; sveži vtisi; sveža številka časopisa / ekspr. sveže prijateljstvo / ekspr.: sveže novice; poročila so še zelo sveža
4. ekspr. drugačen od prejšnjega, ustaljenega: sveži tokovi v umetnosti; sveže misli, pobude / sveža snov za pogovor
5. ekspr. ki je prijetnega, mladostnega videza: svež moški; sveža deklica; zdela se mu je sveža bolj kot kdaj prej
// navadno v povedni rabi ki je duševno in telesno zdrav in se dobro počuti: ostal je svež in veder kljub velikim naporom; duševno svež / ob tej uri sem še svež še nisem zaspan
// ki izraža duševno in telesno zdravje in dobro počutje: svež obraz; njena polt je sveža in gladka / imel je svež glas poln, zvonek / svež videz
6. ekspr. razmeroma dobro viden, izrazit: sveže barve; sveže zelenje gozdov
7. nav. ekspr. prijetno hladen: zapihal je svež veter; svež gorski zrak / sveže poletje; jutra so še sveža hladna
● ekspr. rad uporablja sočne, sveže izraze nove, še ne veliko uporabljane; ekspr. ta sestavek je svež prišel v knjigo takoj, ko je bil napisan; ekspr. spomin na ta dogodek je še svež ta dogodek še ni pozabljen; prijetno svež vonj dezodoranta osvežujoč
♦ agr. sveži sir sir, ki ni zorjen in ima sorazmerno velik odstotek vode v brezmastni snovi; sveža klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane samo kratek čas užitna, dobra

svéže

prisl.:

sveže kuhana svinina

bil je sveže obrit

/ kot opozorilo pozor, sveže pleskano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

svéž Frazemi s sestavino svéž:
íti kot svéže žémlje, prodájati kàj kot svéže žémlje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

svéže nač. prisl. (ẹ́/ẹ̑) ~ kuhan; ~ obrit; ~ pleskano

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

svéži -a -e prid.

1.

ki ima vse lastnosti tistega, ki se pridela v naravi

SINONIMI:

nepredelani

2.

ki je pravkar ali pred kratkim nastal, bil narejen

SINONIMI:

pog. novi, knj.izroč. pravkaršnji

GLEJ ŠE SINONIM: novi
GLEJ ŠE: slikati, omet

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

svežína -e ž (í)
1. lastnost, značilnost svežega: svežina cvetja / bistrost in svežina vode / dovtip je ohranil svežino; svežina pesmi / očarala ga je njena prijetna svežina / svežina jesenskega dne
2. kar je sveže: vonj po svežini
3. publ. kar je drugačno od prejšnjega, ustaljenega: kongres je prinesel veliko svežine v mednarodne odnose

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

svežíti -ím tudi svéžiti -im nedov. (ī í; ẹ̑)
1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto: deževne kaplje so svežile listje; veter sveži ozračje
// povzročati, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: sadni sokovi so ga svežili; svežiti se z mrzlo vodo
2. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti: svežiti komu spomin na stare čase
3. ekspr. delati, da postane kaj spet bolj vidno, izrazito: svežiti barve, vzorce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

šampinjón šampinjóna samostalnik moškega spola [šampinjón]

1.

lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni; primerjaj lat. Agaricus; SINONIMI: iz biologije kukmak

1.1.

;

SINONIMI:

kukmak

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Champignon iz frc. champignon ‛goba’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

škŕžen -žna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na škrge: po škržni barvi ugotoviti, da so ribe sveže
♦ zool. škržni lističi, obloki; škržni poklopec; škržna raza ali škržna reža vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge; škržno ogrodje del okostja glave pri ribah, ki ga sestavlja pet škržnih oblokov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

beluš

STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf]

1.

krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika

1.1.

;

SINONIMI:

gomoljika

2.

čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom

STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

tôpel tudi tópel tôpla -o stil. -ó [topəu̯] prid., toplêjši (ó; ọ́ ó)
1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; postreči s toplimi jedmi z jedmi, ki se jedo kuhane in neohlajene / topli izvir, vrelec izvir, vrelec, ki ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja
// ki vzbuja, povzroča občutek toplote: topla postelja; toplo stanovanje; toplo pomladansko sonce
2. ki varuje, ščiti pred mrazom: topla obleka, odeja / topla greda pokrita s steklom in ogrevana; proces otoplitve zemljine atmosfere in površja kot posledica izpustov določenih plinov, zlasti ogljikovega dioksida in metana, v ozračje
3. ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost: topel nasmeh, pozdrav, stisk roke; prirediti gostu topel sprejem; hvaležen mu je bil za tople besede / topel človek / topel dom; toplo družinsko okolje / toplo čustvo
// ekspr. ugoden, prijeten: zaznati topel vonj sveže pečenega kruha; pevka ga je očarala s toplim in mehkim glasom / tople jesenske barve
● pog. topli bratec homoseksualec; tople barve rdeča, rumena, rjava barva; ekspr. novico ji je še toplo nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila
♦ agr. topli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju segreje; gastr. topli sendvič na hitro opečen sendvič; geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; grad. topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; lov. topla sled sled, pri kateri je dah še ohranjen v zraku; med. topli obkladek; topla obloga; meteor. topla fronta; teh. toplo kovanje, valjanje kovanje, valjanje s poprejšnjim segrevanjem; zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice; stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice

topló

in tôplo prisl.:

toplo se obleči

toplo pozdraviti, sprejeti koga

sonce toplo sije

toplo stisniti roko

toplo rjav odtenek

/ v povedni rabi: v sobi je prijetno toplo; toplo mu je ob takih spominih

●

ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, za to vas zelo prosim

tôpli

-a -o sam.:

popiti kaj toplega

toplo mu dobro dene

obšel ga je spomin na nekaj toplega in domačega

umaknil se je na toplo

prijetno mu je na toplem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

topinambúr topinambúrja samostalnik moškega spola [topinambúr]

1.

kulturna rastlina z olesenelimi stebli, rumenimi cvetovi in gomoljasto odebeljenimi korenikami; primerjaj lat. Helianthus tuberosus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Topinambur iz frc. topinambour, po imenu indijanskega (tupijskega) ljudstva Tupinambá v Južni Ameriki

tzatziki, cacíki samostalnik moškega spola

omaka ali pomaka iz jogurta, naribanih, sesekljanih kumar in drobno narezanega česna, po izvoru iz Grčije

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ubíti ubíjem dov., ubìl (í ȋ)
1. z udarcem, s silo povzročiti smrt
a) človeka: napadalec je potnika ubil; namerno, nehote ubiti koga / ubiti koga s kamnom, z nožem, s puško / ubiti koga s plinom
b) živali: ubiti kačo, muho / lovec je medveda ubil šele s tretjim strelom / ubiti prašiča z električnim tokom / ekspr. dobil je udarec, ki bi vola ubil zelo močen udarec
// s silo svojega gibanja, padca povzročiti smrt koga: v gozdu ga je ubilo drevo / druga krogla ga je ubila
// s svojo silo, z delovanjem sploh povzročiti smrt: ubila ga je eksplozija, strela / brezoseb. ubilo ga je v rudniku / novica o sinovi smrti je mater skoraj ubila
2. z udarcem, s silo povzročiti, da kaj poči, se poškoduje: ubiti šipo / star. glavo ti ubijem, če te še enkrat zalotim razbijem
// v zvezi ubiti jajce na tak način narediti, da se odstrani jajčna lupina: ubil je jajce in ga spekel / ubiti jajce v juho / pog. za zajtrk si je ubil dve jajci pripravil, spekel
3. ekspr. povzročiti, da kdo izgubi svojo telesno, duševno moč: pregovarjanje ga je čisto ubilo; vročina me hitro ubije
4. ekspr. povzročiti izgubo česa duševnega: ta človek mi je ubil veselje, voljo do dela / teh načel čas ne bo ubil razveljavil
// povzročiti, da kdo česa ne čuti, se česa ne zaveda več: s pijačo ubiti občutek sramu; ubiti v kom usmiljenje, vest / da bi ubil duševno praznoto, je veliko bral
5. ekspr. narediti, da kaj praznega, neprijetnega glede na zavedanje hitreje mine: ubiti čakanje, čas z branjem
6. ekspr. povzročiti, da kaj izgubi svojo izrazitost, intenzivnost: z dodatkom ubiti barvo; ubiti in poživiti / ubiti glas, odmev / ubiti ritem / te besede so ubile do takrat živahno razpravo
7. v medmetni rabi izraža podkrepitev
a) trditve: naj me bog, strela ubije, če lažem
b) zanikanja: ne morem, ne znam, pa če me ubiješ
● ekspr. če izve oče, me bo ubil zelo pretepel, kaznoval; ekspr. koliko časa ubije za prazne stvari porabi; ta človek še muhe ne bi ubil je zelo miren, miroljuben; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; pog. imeti karte za vola ubiti zelo dobre karte

ubíti se

1.

zaradi padca, udarca ob kaj umreti:

padel je s strehe in se ubil

ubiti se z avtomobilom

/ ekspr. pazi, da se na strmih stopnicah ne ubiješ da ne padeš

2.

namerno povzročiti svojo smrt, zlasti z udarcem, s silo:

obupal je in se ubil

/ ubiti se s pištolo

/ ubiti se s strupom

3.

ekspr.

izgubiti svojo moč, intenzivnost, zlasti zaradi delovanja nasprotne sile:

valovi so se ubili ob obali

/ njihova vojaška moč se je ubila

●

ekspr. delo moraš končati, pa če se ubiješ ne glede na težavnost, napor; zastar. ubiti si nos razbiti si

ubívši

star.:

ubivši stražarja, so imeli pot prosto

ubít

-a -o:

ubit človek

ubit pogled, smeh

našli so ga ubitega

ubite barve

ubita šipa

ubit v vojni

duševno ubit

spati kot ubit zelo trdno

♦

agr. ubito vino vino, ki ne učinkuje sveže; prisl.: ubito odgovoriti, pogledati; ubito rumena barva; sam.: pokopati ubite

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

udélati se -am se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno glede na lastnosti postati boljš-e/-i
/Z vsakodnevnim fizičnim delom/ so se (jim) roke /dobro/ udelale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

Ujemanje v stavku: sestavljeni osebek različnih spolov

Zanima me, če je naslednji stavek v celoti pravilen: Uprava za varno hrano je po razkritju, da slovenski branjevci kupujejo sadje in zelenjavo na tržaški veletržnici ter jo v Sloveniji prodajajo kot domačo, v soboto opravila 12 pregledov.

Zmotil me je tale del: ... ter jo prodajajo kot domačo (jaz bi napisala JU, če sta sadje in zelenjava, vendar potem ne vem, če je prav kot domačo, ker se to nanaša le na zelenjavo). Res prosim za napotek, kako pisati v takih primerih, ko imamo samostalnika različnih spolov (sadje in zelenjava), ker me bega vezava.

Podobno je še pri dveh stavkih:

... razširili na prodajo doma pridelane zelenjave in sadja.

... že več kot pol leta ponujajo svežo sezonsko zelenjavo in sadje svojih članov.

Je to prav ali bi moral napisati doma pridelanih zelenjave in sadja, čeprav se sliši čudno? Ali je to mogoče že hiperkorektura?

Najlepša hvala za odgovor!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ustreznost imena »EMA FREŠ«

V Razvedrilnem programu TV Slovenija sredi septembra začnemo s projektom EMA FREŠ, ki je sestavni del razpisa, oziroma projekta Slovenski izbor za pesem Evrovizije 2020.

Akcija EMA FREŠ je namenjena mladim neuveljavljenim glasbenikom, starim od 16 do 26 let, ki še niso izdali vsaj treh javnih skladb, zanjo pa smo se odločili po velikem uspehu, ki ga je imela med mladimi letošnja zmagovalna skladba EME, Sebi, Zale in Gašperja. Akcija Ema Freš bo potekala zgolj na spletu.

Pri poimenovanju tega dela projekta EMA 2020 smo med mladimi iskali ustrezen izraz, ki v njihovem slengu najbolj natančno, a dovolj široko opisuje svež glasbeni pristop, novost, inovativnost in obenem pojasnjuje tudi kakšne nastopajoče si želimo, mlade, sveže, neuveljavljene. V manjši fokus skupini tako imenovanih vplivnežev, oziroma influenserjev, ki bodo v spletnih oddajah vodili ta del izbora, se je enotno pojavilo ime freš, med mladimi razširjena pisna oblika angleške besede fresh, kot najprimernejši skupni opis zgoraj navedenih zahtev. Še posebej so poudarili, da mora biti beseda zapisana s š na koncu in ne v angleški obliki.

Njihov predlog smo v Razvedrilnem programu TV Slovenija sprejeli, saj ta projekt naslavlja zgolj mlade na spletu, opis freš pa najbolje med mladimi ponazarja, kakšno glasbo in nastopajoče želimo dobiti.

V tem sicer malce zapoznelem dopisu vas prosimo za mnenje o jezikovni ustreznosti besede, freš, v jezikovnem kontekstu naslavljanja mladih v okviru tega projekta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

úvala úvale samostalnik ženskega spola [úvala]

1.

iz geografije kraška kotanja nepravilne oblike z neravnim dnom in sklenjenim obodom, dolga do nekaj kilometrov in globoka nekaj deset metrov

2.

manjši morski zaliv, nastal v delno potopljeni kraški kotanji

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. ȕvala ‛dolina z ravnim dnom’ in ‛manjši morski zaliv’ iz uváliti v pomenu ‛vriniti, zavaliti noter’ iz ↑valiti - več ...

vanílija vanílije; in vanílja samostalnik ženskega spola [vanílija]

1.

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla

manj formalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...

večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja]

obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka

STALNE ZVEZE: zadnja večerja
ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz ↑večer

Vejica ali ne: »ni da ni«

Ali se pri besedni zvezi ni da ni zapiše vejica pred veznikom ali ne?

Primeri:

Na zabavi smo imeli veliko izbiro pijače in jedače. Ni(,) da ni.
Mama, v tej trgovini dobiš vse. Od tekstila in pohištva do zemlje in vrtnin. Ni(,) da ni.
Letos je pa bilo ogromno pajkov, muh, komarjev in ostalega mrčesa. Skratka, ni(,) da ni!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

vitamínsko prislov [vitamínsko]

glede na prisotnost, vsebnost vitaminov

ETIMOLOGIJA: ↑vitaminski

vonjàv -áva -o prid. (ȁ á)
knjiž. prijetno dišeč: vonjave snovi; sveže pokošena trava je vonjava / vonjave cigarete / vonjavi julijski dnevi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

voščénka voščénke samostalnik ženskega spola [voščénka]

1.

podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega voska za risanje, pisanje

2.

sveča iz voska

3.

okrasna rastlina z drobnimi zvezdastimi cvetovi v kobulastih socvetjih, mesnatimi listi in voskasto površino; primerjaj lat. Hoya

STALNE ZVEZE: dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, navadna voščenka, sevniška voščenka
ETIMOLOGIJA: ↑voščen

vprašáj Frazemi s sestavino vprašáj:
postáviti kàj pod vêlik vprašáj, postáviti kàj pod vprašáj, postávljati kàj pod vêlik vprašáj, postávljati kàj pod vprašáj, vêlik vprašáj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti]

1.

oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter

1.1.

2.

brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice

2.1.

brezosebno

ekspresivno

3.

ekspresivno jezno, razburjeno govoriti

FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...

zadúšen1 -šna -o prid. (ú ū)
ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje: zadušen hlev, prostor / zadušna sopara; zadušno ozračje / zadušen dan; zadušna vročina / zadušen smrad zadušljiv / ekspr. zadušen tolmun brez dotoka sveže vode; pren. zadušno družbeno okolje

zadúšno

prisl.:

zadušno vroč

/ v povedni rabi v rovu je postajalo zadušno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zahrústati -am dov. (ú)
1. dati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: skorja sveže pečenega kruha je zahrustala; brezoseb. ugriznil je v presto, da je zahrustalo / zahrustati med zobmi
2. dati hrustanju podobne glasove: zmrzli sneg je zahrustal pod nogami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zahrústati -am dov.

dati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega med zobmi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

zapádlo kámenje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

západno kámenje -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zarodíti -ím dov., zaródil (ī í)
1. začeti dajati sadeže, plodove: češnja zarodi v petem ali šestem letu; ta vrsta hruške kmalu zarodi / trta je letos slabo zarodila obrodila
2. narediti, povzročiti, da se rodi, začne obstajati nov zlasti človeški osebek: zaroditi številne potomce / knjiž. ni ji bilo dano, da bi sama zarodila rodila; pren., ekspr. nova miselnost je v ljudeh zarodila drugačno gledanje na svet; ostre besede so zarodile odpor

zarodíti se

knjiž.

nastati, pojaviti se:

v društvu sta se zarodili dve stranki

/ zarodilo se je lepo, sveže jutro

zarojèn

-êna -o:

med ljudmi zarojeno sovraštvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zelenílo -a s (í)
1. zeleno barvilo: izdelovati zelenilo
♦ bot. listno zelenilo zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov
2. lastnost zelenega, zelena barva: zelenilo oči; zelenilo trav / sveže zelenilo polj
3. zelenje: skrival se je med gostim zelenilom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zélje -a s (ẹ́)
1. kulturna rastlina s tesno prilegajočimi se, gladkimi listi: okopavati, posekati, saditi zelje; dve glavi zelja / zelje dela glave, gre v glave med rastjo se oblikuje v glave / kisati zelje; ribati, tlačiti zelje / dušeno, sveže zelje; kislo zelje s kranjsko klobaso / belo s svetlo zelenimi, rdeče zelje z vijoličastimi listi
2. v zvezi kitajsko zelje kapusnica z rumenkastimi, nagubanimi listi, združenimi v valjasto glavo, bot. kitajski kapus:
● šalj. hoditi komu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; nar. presno zelje redkejša jed iz zelja in krompirja
♦ gastr. posiljeno zelje jed iz svežega narezanega, dušenega in okisanega zelja; sladko zelje kuhano sveže zelje; musaka iz kislega zelja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen]

1.

ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran

ETIMOLOGIJA: ↑zloščiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zórno nač. prisl. (ọ́/ọ̑) star. Lica se ji ~ bleščijo mladostno sveže, lepo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

žêhtar in žéhtar -ja m (é; ẹ́)
nar. golida: žehtar sveže namolzenega mleka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

žémlja Frazemi s sestavino žémlja:
bíti kot vróče žémlje, íti kot svéže žémlje, íti kot vróče žémlje, prodájati kàj kot svéže žémlje, prodájati se kàkor vróče žémlje, prodájati se kot vróče žémlje, súhe žémlje ríbati

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

žémljica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od žemlja: dišeče, sveže žemljice; žemljica z maslom / ekspr. blago se prodaja kot vroče žemljice se dobro prodaja, hitro poide

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

žvrgolênje žvrgolênja samostalnik srednjega spola [žvərgolênje]

1.

oglašanje z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑žvrgoleti