Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

svetovlján in svetovljàn -ána m (ȃ; ȁ á)
kdor je široko, svetovno razgledan: bil je duhovit svetovljan; uglajen svetovljan; navade boemskega svetovljana / pisatelj je bil Američan in tudi svetovljan kozmopolit
brezdomovínski -a -o prid. (ȋ)
ki je brez domovine: brezdomovinski potepuh / brezdomovinski svetovljan
blazíran -a -o prid. (ȋ)
ekspr. čustveno otopel, izživet, naveličan: blaziran aristokrat; pravi blazirani svetovljan / njihovi blazirani obrazi; poslušala je njegovo blazirano govorjenje / sodobna blazirana civilizacija
poliglót -a m (ọ̑)
kdor zna, obvlada več jezikov: bil je poliglot in svetovljan
kozmopolít -a m (ȋ)
1. nav. slabš. pristaš kozmopolitizma: odtujil se je domovini in svojemu narodu ter postal nekakšen kozmopolit
2. kdor je široko, svetovno razgledan, svetovljan: je intelektualec in kozmopolit
♦ 
biol. rastlina ali žival, ki živi na kateremkoli območju zemlje
svetovnják -a m (á)
1. star. svetovljan: imeli so ga za svetovnjaka; družba bahavih svetovnjakov
2. zastar. laik, neduhovnik: duhovniki in svetovnjaki
Število zadetkov: 6