ántijunák -a m (ȃ-á)
1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom: antijunak si domišlja, da je popolnoma svoboden; dramski, romaneskni antijunak
2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti: antijunak je izzival in drzno zagovarjal svoja stališča; športni antijunak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ántijunák -a m
lit. negativna glavna oseba kot nasprotje aktivno delujočemu junaku
SINONIMI:
lit. protijunak

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

brezmêjno prislov [brezmêjno] ETIMOLOGIJA: ↑brezmejen
Določnost in nedoločnost ter vrstni in kakovostni pomen pridevnikov v pravnih besedilih

Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.

Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:

  • V njegov neodvisni /neodvisen položaj tudi sicer ni dovoljeno posegati nikomur.
  • V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisni/neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
  • Zato je kodeks deklaratorni/deklaratoren zapis etičnih vrednot, ...
  • Sodnik, ki je odvisen, ne more biti nepristranski; neodvisni/neodvisen sodnik pa ni nujno nepristranski.
  • Gre torej za svobodo sodnika od vseh nedovoljenih zunanjih vplivov pri sojenju, ki bi ovirali pravilni/pravilen nadzor pravnih položajev ter enakost v uporabi zakona in pred njim.
  • Sodstvo (oziroma znotraj njega sodniki) mora zagotavljati stalni, pregledni in spoštljivi (stalen, pregleden in spoštljiv) dialog z javnostjo, mediji in drugima dvema vejama oblasti.
  • Nepristranskost je predvsem subjektivni/subjektiven odnos (stanje duha) sodnika do spornih dejstev in strank posameznega postopka.
  • Iz pravice do nepristranskega sojenja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičeni/upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril.
  • To ne pomeni, da lahko sodnik zanemari samorefleksivni/samorefleksiven odnos do svojih osebnih prepričanj.
  • Svobodni/Svoboden pretok idej je za obstoj in razvoj demokratične družbe tudi v tem pogledu bistvenega pomena, ...
  • Med tem, da se izrazi na strokovnem simpoziju o pravnih temah ali pa v televizijski nestrokovni (morda celo zabavni) oddaji, ter med tem, da objavi strokovni/strokoven članek v pravni literaturi ali kolumno v tabloidnem časopisu, je očitna razlika.
  • Merilo, kdaj je posamezni/posamezen stik z drugimi predstavniki pravne stroke neprimeren, je presoja, kako javnost ...
  • Sodnik mora zato vedno pretehtati, kako bi določeno njegovo ravnanje ali vedenje lahko razumel razumni, preudarni in obveščeni (razumen, preudaren in obveščen) posameznik (objektivni test).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

držáven -vna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na državo:
a) državni aparat, organ; državna administracija, oblast, uprava, ureditev / državni praznik, proračun, zakon; državna meja, politika, tajnost; državno gospodarstvo, ozemlje; pogreb na državne stroške; publ. organizirati kaj v državnem merilu / državni akt; državni monopol
b) državni prvak; državna reprezentanca; državno šahovsko prvenstvo / državni pečat; državna zastava, himna in grb so simboli države; državne barve barve državne zastave / državni davek, jezik; državna vera
c) po toliko stoletjih smo postali svoboden in državen narod s svojo državo; državni uradnik, uslužbenec; državna kontrola; državna služba; nastajanje novih državnih tvorb držav; državni udar
2. ki je last države: državni kapital; državni dolgovi; državna lastnina; državno podjetje, posestvo, premoženje / državna blagajna / državni sektor; to, kar vidiš tu, je vse državno; državna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država
♦ polit. državni centralizem sistem upravljanja, v katerem je reševanje vseh pomembnejših vprašanj v pristojnosti osrednjih državnih organov; državni kapitalizem kapitalizem, pri katerem država posega v gospodarsko dogajanje; državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; državni zbor splošno ljudsko predstavništvo v slovenskem parlamentu, ki sprejema zakone; pravn. državno pravo pravo, ki ga ustvarja država ali ki se ukvarja z organizacijo države

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

elevtêričen -čna -o prid. (é)
knjiž. od ničesar odvisen, prost, svoboden: elevterično čustvovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən] FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

etuda etude in etúde; tudi etída samostalnik ženskega spola [etída] in [etúda]
    1. iz glasbene umetnosti krajša skladba za izpopolnjevanje izvajalske tehnične spretnosti
      1.1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba, navadno tridelna, katere kompozicija temelji na razvijanju določene tehnične prvine
    2. iz gledališke umetnosti, iz plesne umetnosti krajša uprizoritev za izpopolnjevanje tehnične spretnosti, izvedbe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. étude, prvotno ‛vaja’, < stfrc. estudie < lat. studium ‛prizadevnost, vnema, marljivost, znanstveno prizadevanje, delo, študij’
fraj [frȁj] pridevnik

svoboden

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

fraj nepreg. prid. 1. prost, svoboden: frai im. ed. m biti je ena dobra rejzh ǀ is ſuoje fraij rod. ed. ž, inu dobre vuole ǀ ne more zhlovesko frai tož. ed. ž volo perſilit ǀ ima ſvojo fraj tož. ed. ž volo ǀ Bug nam je dal saſtopnoſt, de samorimo, reslozhit tu dobru od hudiga, frei tož. ed. ž volo de ſi samorimo velik lon per Bugu sashlushit, inu njega lubit ǀ ſerze je imel frai tož. ed. s ǀ letu ſtoij v'tuoj frai mest. ed. ž uoli ǀ na ſvejtu bom mogal po moj perloshnoſti, inu fraj mest. ed. ž voli shiveti 2. odprt, nahajajoč se na prostem: je bil konz vſel na fraj mest. ed. ž gaſsi ǀ Manaſſes je molil v' kehi, Jacob pak na frai mest. ed. s puli pod fraj nebesa pod milo nebo: katero Gedeon je bil po nozhi poſtavil pot fraj Nebeſsa pod fraj nebesami pod milim nebom: je pod frai or. mn. nebeſſami pozhival ǀ cello nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal pod fraj nebesom pod milim nebom: ſapovej pod fraj Nebeſsom miſo perpravit ← nem. frei ‛prost, svoboden’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

fraj ► fˈrai̯ -- -- prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

frájer1 -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

frankȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

gmàh samostalnik moškega spola
FRAZEOLOGIJA: dati (komu) gmah, pustiti (koga) pri gmah(u)

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

hòd, hóda ali: hǫ̑d, hodȃ, m. 1) das Gehen, der Gang, Dict., Mur., Cig., Jan.; očistite pot, da svoboden in miren hod imate k očetu, Krelj; obdrži moj hod po tvojih stezah, Trub.; naš hod ni se uganil od tvojega pota, Dalm.; hod mi počasi gre, C.; (dekle) je dobrega hoda, Npes.-Vraz; — tri ure hoda, drei Stunden Weges, tri dni hoda, drei Tagreisen; — der Marsch, der Zug, Cig., Jan., DZ.; — der Lauf (mech.), Cig. (T.); h. svetlobnih žarkov, Žnid.; — h. ukov, der Studiengang, DZ.; pravilni h. obdelovanja, der regelmäßige Gang der Bearbeitung, DZ.; — 2) pl. hodi, die Gänge, die Gallerien, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

individuálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na posameznika: akcija za individualne prispevke; individualna in družbena korist; individualna vzgoja; individualna in kolektivna zavest; individualno delo, mišljenje, ustvarjanje / individualni potni list; individualno zdravljenje
2. mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote, posamezen: v tem hotelu bodo stanovali individualni udeleženci kongresa, ne skupine
3. ki izhaja iz posameznika, ki je posamezniku lasten, oseben: uporabljati individualni jezik, slog; individualni nazori, problemi; pevčev individualni repertoar; individualne lastnosti, posebnosti, značilnosti
// ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od ljudi, stvari svoje vrste, poseben: človekovi individualni znaki; orisal je osebe po njihovih individualnih potezah
♦ agr. individualno kmetijsko gospodarstvo posestvo, kmetija, ki jo obdeluje kmet sam z družino ali z najeto delovno silo; ekon. individualni kapital kapital posameznikov; individualna vrednost blaga vrednost blaga, katere višino določa delo posameznikov; fin. individualna zadolžnica nekdaj zadolžnica, za katero jamči posameznik ali posamezna gospodarska organizacija; grad. individualna gradnja gradnja enodružinskih hiš; pravn. individualna odgovornost odgovornost posameznikov; ped. individualni pouk pouk, pri katerem se ukvarja učitelj s posameznimi učenci in upošteva pri tem njihove osebne, posebne lastnosti, sposobnosti; individualna pedagogika pedagogika, ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; psih. individualna psihologija po Adlerju psihologija, ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; soc. individualna privatna lastnina lastninska pravica posameznika do proizvajalnih sredstev; šport. individualno tekmovanje tekmovanje posameznikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

íti grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in grêjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ī ẹ́, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi)
1. premikati se s korakanjem zlasti v določeno smer: ko je šel po prehodu za pešce, ga je zadel avto; žival je šla vsa razdražena proti lovcu; stražar je šel pred njim; šel je mimo, ne da bi nas pogledal; molče sta šla po cesti / za hip se je ustavil, nato pa šel dalje; gosi so šle druga za drugo; šel bi hitreje, če bi mogel / po strmini smo šli po vseh štirih / pog.: ko smo šli v klanec, je avto nenadoma obstal ko smo se peljali; ob predsednikovem avtomobilu sta šla dva motorista sta se peljala
// premikati se zlasti v določeno smer sploh: ko gre vlak skozi tunel, je treba zapreti okna; letalo je šlo hitro in visoko je letelo; pog. avto je šel osemdeset kilometrov na uro, ko se je zaletel vozil s hitrostjo; pog. koliko gre ta avto kakšno največjo hitrost ima / oblaki gredo čez nebo; pog. opazoval je, kako delci snovi počasi gredo na dno se usedajo; sonce že gre za goro zahaja / tolkli so po zagozdi, da je šla globlje in globlje / kri gre od srca po vsem telesu
2. opraviti kako pot: vsak dan gre na pokopališče; zjutraj je šel v mesto; seznanili smo se, ko smo šli v planine / vsako leto gre v kako drugo deželo potuje; tja bomo šli z letalom, vračali se bomo pa z vlakom / si že šel na Triglav si že bil na Triglavu / pog. ta vlak gre na Jesenice bo peljal
// opraviti kako pot z določenim namenom: iti k sorodnikom na obisk; iti v bolnišnico na pregled; iti v gostilno h kosilu; iti v gozd po drva; iti v mesto nakupovat / iti k frizerju, zdravniku; iti k izpitu, na delo, kopanje; iti po zdravnika; v službo, šolo sta šla skupaj; iti čakat brata, pozdravit goste / iti na predavanje, prireditev; nihče ni šel na sestanek ni bil na sestanku, se ga ni udeležil
// z oslabljenim pomenom izraža dejavnost, dejanje, kot ga nakazuje dopolnilo: ni še šel k izpitu; po kosilu grem pol ure na sprehod se pol ure sprehajam; pog.: si že šel na operacijo si se že dal operirati; celo popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; zjutraj bomo šli kosit, popoldne bomo pa pospravljali seno zjutraj bomo kosili; z njim je šla večkrat plesat je večkrat plesala
3. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: čas je, da gremo od tod; ob štirih je šel z doma; živali gredo pozimi v večjo globino; šel je v sobo in se zaprl; ptice v jeseni gredo, spomladi se pa vrnejo / kot vljudnostna fraza lahko greste / pog.: žebelj ne gre iz deske se ne da izvleči; meso gre rado od kosti se rado loči; jermen je šel z jermenika padel, zdrsnil; kdaj gre vlak odpelje; zamudili ste, vlak je že šel odpeljal / pog. šel bi k vam, če me marate priselil bi se k vam; zaposlil bi se pri vas; iz teh krajev je šlo dosti ljudi v Ameriko se je odselilo / pog., ekspr. bolezen je zelo huda, bojimo se, da bo šel da bo umrl
4. pog. premikajoč se pojavljati iz česa ali kje: iz dimnika gre dim; iz rane gre kri teče, se cedi; moka gre iz vreče se raztresa, se usipa / mokrota mu je šla v čevlje prodirala, pronicala / ajda gre iz zemlje klije / od pečenke je šel prijeten vonj
// premikajoč se pojavljati sploh: že tri dni gre dež dežuje; po nekaterih krajih je šla toča padala
// širiti se: slab zrak gre tudi v sosednje prostore / mraz mu je šel po celem telesu; novica je šla od vasi do vasi
5. pog. potegniti, seči2: iti z roko čez čelo; šel je s pinceto globoko v rano, da bi izvlekel drobec; po tem mestu boste morali še nekajkrat iti s cunjo / iti s svedrom v notranjost zemlje vrtati; na ovinku je šel nekoliko preveč desno zavil; pri skoku je šel s telesom preveč naprej se je nagnil; pren. v svojih raziskavah ni šel tako daleč
6. pog. teči, delovati: mlin stoji, stope pa gredo; posluša, če ura gre; stroj je šel zelo tiho / ta avtomobil sploh ne gre je pokvarjen; ura gre točno; njegova ura gre naprej prehiteva, nazaj zaostaja / ob praznikih pošta ne gre / ekspr. gotovo bi ji jezik šel do jutra, ko bi jo hoteli poslušati bi govorila, pripovedovala
7. pog. biti speljan, voditi: železnica gre mimo tistega kraja; cesta gre čez hrib; daljnovod gre po dolini; na tem mestu gre reka nekoliko na desno zavije / vrata gredo na dvorišče; stopnice gredo v klet / del kolesa, skozi katerega gre os / žile gredo od srca po vsem telesu
// segati, razprostirati se: tukaj gre kopno daleč v morje / tu je znamenje, do kod je šla voda ob poplavi
8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža
a) usmerjenost v stanje, kot ga nakazuje določilo: iti v lepšo prihodnost; publ.: iti v socializem; vse je kazalo, da gre država v vojno
b) brezoseb. bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: šlo je na jesen in se je že nekoliko ohladilo; na poldne je šlo in vsi smo bili lačni / ura gre na enajsto kmalu bo enajst; otrok gre v deveto leto bo star devet let
// z glagolskim samostalnikom izraža
c) udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: iti na dopust; tudi najmlajši je šel že v službo; ekspr. iti v smrt za domovino umreti; star. iti v zakon s kom poročiti se / publ.: razložili so, zakaj so šli v revolucijo so začeli revolucijo; za to stvar država ne bo šla v vojno ne bo začela vojne / iti v spopad s kom spopasti se / ekspr. za to dejanje boš šel gotovo pred sodnika boš obtožen, te bodo zaprli
č) publ. da se z osebkom dogaja, kot določa samostalnik: s prevajanjem so šle lepote izvirnika v izgubo; predlog bo šel na glasovanje o njem se bo glasovalo, v obravnavo se bo obravnaval; veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža
// postati član, pridružiti se: iti k tabornikom, jezuitom; iti v stranko / pog.: iti k dimnikarjem postati dimnikar; šla je k filmu postala je filmska igralka; šel je med postopače postal je postopač; iti za poroka komu biti komu porok; šel bo za šoferja postal bo šofer
9. s prislovnim določilom izraža obstajanje dejanja, dogajanja, kot ga nakazuje določilo: gibanje gre v krogu; zdravljenje gre počasi; pog. vsako delo gre sprva počasi se opravlja, dela / pog., ekspr. tiskanje knjige nikamor ne gre zelo počasi napreduje / pog.: trgovina gre dobro dobro uspeva; ekspr. ta knjiga gre se dobro prodaja / tisti dan je šlo vse narobe / brezoseb. tako v podjetju ne bo moglo iti več dolgo v takih razmerah ne bo moglo dolgo obstajati
// s smiselnim osebkom v dajalniku ali orodniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: gre mu dobro, slabo / s trgovino sedaj ne gre najbolje
10. pog., z dajalnikom biti dostopen, razumljiv: matematika mu ne gre / otroku pisanje že gre ga že obvlada / to delo mu ne gre ga ne mara opravljati; ga ne opravlja uspešno
// biti všeč, tekniti: meso mu gre; polenta mu ne gre
11. izraža, da je kaj glede na obseg, količino lahko na kakem prostoru, v kaki posodi: v sobo gresta le miza in kavč; vse bo šlo v nahrbtnik, samo treba je prav zložiti; jabolka ne bodo šla v košaro / pog. v ta avto gre pet oseb avto je registriran za pet oseb
// izraža, da je kaj ustrezno
a) glede na velikost, obliko: ta ključ ne gre v ključavnico; te rokavice ne bodo šle na mojo roko / pog. os ni šla v luknjo se ni dala namestiti
b) glede na estetske lastnosti: k tej obleki ne gredo visoki čevlji / ti barvi gresta lepo skupaj
c) glede na kvaliteto: to gre po kakovosti v tretji razred
12. pog., z dajalnikom biti določen komu, pripadati: kakšen delež gre podjetju / ekspr. tebi gre hvala; za zvestobo ti gre plačilo / ekspr. slišal je, kar mu gre ošteli so ga, kot je bilo glede na njegovo vedenje, lastnosti potrebno
13. pog. miniti, minevati: čas mu gre počasi; tako je šel dan za dnem; leto je šlo ko blisk
14. pog. porabiti se, potrošiti se: denar je šel za hrano in elektriko; papir gre za knjige, za časopise pa ga primanjkuje; za kosilo je šlo več kilogramov mesa / na sto kilometrov gre deset litrov bencina / to blago je že zdavnaj šlo pošlo; sladke stvari pri hiši hitro gredo se hitro pojedo
// žarg. uničiti se, pokvariti se: na taki cesti bo guma šla; žarnica je šla je pregorela
15. brezoseb., v zvezi z za izraža, da je kaj predmet dela, prizadevanja: kadar gre za človeka, se je treba bolj potruditi, kot pa če gre za stvari; moramo iti na sejo, ker gre za nas / za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo / gre za to, da bo vsak človek čim bolj svoboden / ekspr. šlo je za življenje in smrt naroda narod je bil v nevarnosti, da bi bil čisto uničen
// pog., s smiselnim osebkom v dajalniku prizadevati se, truditi se: gre mu za čast; njemu gre za človeka; nižje pog. gre se mu za to, da bi bilo vse prav gre
// izraža istost, opredelitev: tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; v tem primeru gre za zanemarjanje službene dolžnosti
16. brezoseb., z nedoločnikom ali odvisnim stavkom izraža nedopustnost česa: (to) ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa užival; po mojem ne gre dvomiti o tem; tega ne gre podcenjevati
// z glavnim stavkom moči1, zmoči: naloga je sicer težka, vendar upamo, da bo kako šlo; poskušal je vstati, pa ni šlo / (to) ne bo šlo, pa če si še tako prizadevate tega ne boste mogli napraviti
// pog., z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik: vse stori zate, kar more, ti mu greš pa nagajati; kaj si se šel tako neumno zlagati / s teboj se ne grem prepirati se nočem / no, ona pa gre in se poroči
● pog., ekspr. opazil je, da je denarnica šla da je ukradena; ekspr. prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; pog. kako že gre tista pesem se glasi; ekspr. stvari gredo svojo pot se razvijajo, potekajo normalno, mirno; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; pog. staviti grem, da bo spet zamudil stavim; knjiž. iti stvarem do jedra popolnoma jih spoznati; pog. plašč mi gre do kolen sega; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; jok jim ni šel več tako do živega jih ni več motil, spravljal v nejevoljo; ekspr. molče so šli mimo dogodka niso mu posvetili nobene pozornosti; iti brez dote od hiše ne dobiti dote pri odhodu od doma za stalno; ekspr. delo mu gre hitro od rok hitro dela; iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; iti komu s poti umakniti se mu; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; ekspr. z njim gre h koncu, kraju umrl bo; pog., ekspr. vse je šlo k hudiču je propadlo; pog. šel je čez to tega ni upošteval; gre mu na bolje zdravstveno stanje se mu izboljšuje; pog. ladja je šla na dno se je potopila; pog. kozarec je šel na drobno se je zdrobil; klada je šla na dvoje se je razklala; pog., ekspr. iti na jetra, živce dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako nesrečo zelo sem prizadet; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti (komu) na limanice dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se; rib. žarg. ribe gredo najbolj na muho ribe najrajši zgrabijo za trnek z umetno muho; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. gre mu na otročje postaja otročji; pog. na roke jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; evfem. iti na stran na malo ali veliko potrebo; evfem. šel je na drugi svet umrl je; publ. mladina je šla na ulice je javno manifestirala, demonstrirala; ekspr. iti na matični urad poročiti se; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. tat je šel pod ključ zaprli so ga v ječo; evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. iti pod nož dati se operirati; star. iti pred oltar poročiti se; pog. ne vem, če bo šel ta spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; novica mu ni šla v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kupčija mu gre v klasje mu uspeva, se uspešno končuje; pšenica gre v klasje poganja klasje; ekspr. šli so v korak, v koraku premikali so se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; evfem. mož gre že v leta se stara; ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika; šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. to mu je šlo v nos peklo ga je v nosu; čutil se je užaljenega, prizadetega; nižje pog. v kateri razred greš kateri razred obiskuješ; ekspr. iti v Rim roditi; ekspr. stvar gre iz rok v roke hitro menja uporabnika, lastnika; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; ekspr. to gre v mojo škodo pri tem imam škodo jaz; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. gremo v zimo zima se približuje; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; zastar. njegova hči je šla za nekega generala se je poročila z nekim generalom; pog. med vojno ji je šlo za glavo bila je v nevarnosti, da jo usmrtijo; ekspr. vse je šlo za med zelo lahko, zelo dobro se je prodalo; ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; šol. žarg. samostalnik roka gre po tipu gora se sklanja; iti s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; iti z modo oblačiti se po najnovejši modi; evfem. šla je z njim (spat) spolno je občevala z njim; evfem. vse gre z njim ukrade, kar se da; pog. z očmi je šel po vseh zbranih pogledal je vse zbrane; ekspr. iti za delom iskati delo; šalj. kam pa greš? Za nosom izraža izogibanje odgovoru, zavrnitev; pog. šla je za njegovim očesom pogledala je v isto smer kot on; iti za pogrebom udeležiti se pogrebnega sprevoda, obreda; pog. mleko gre čez kipi in gre čez rob; pog. spet gre nekaj dol rosi, malo dežuje, malo sneži; pog. noht je šel dol je odpadel; pog. sonce gre dol zahaja, gor vzhaja; pa pojdi, če (že) ne gre drugače če misliš, da moraš oditi; star. po božiču gre dan gor postaja daljši; nižje pog. sladkor bo šel gor se bo podražil; šol. žarg. iti naprej obravnavati novo snov; izdelati razred in biti sposoben za prestop v višji razred; evfem. šlo je naprej imela je spontani splav; pog. šla bosta narazen razvezala se bosta; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim, navzgor začeti govoriti, peti z višjim glasom; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; star. mrzla jesen noter gre se približuje; star. po bliskovo mu gre sablja zamahuje s sabljo; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti; pog. lasje so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva; star. glava mu bo šla proč obglavljen bo; pog. kolo rado gre se rado vrti, teče; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo; iron. ej, dragec, tako pa ne bo šlo izraža opozorilo, svarilo; ekspr. tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; pog. igralec je šel ven z adutom, s kraljem dal, položil adut, kralja, ko je bil na vrsti; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen; v tretje gre rado
♦ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanjeprim. grede, gredoč, mimogrede, mimoidoči, pojdi, pojdoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

járem Frazemi s sestavino járem:
skočíti v zakónski járem, skók v zakónski járem, stopíti v zakónski járem, vpréči kóga v járem [čésa], zakónski járem

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kȇrlc -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kolón -a m (ọ̑)
1. najemnik zemlje: izkoriščanje kolonov / briški koloni
// pri starih Rimljanih svoboden najemnik zemlje: koloni in latifundisti
2. kolonialni veleposestnik: izgnati evropske kolone

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kònj Frazemi s sestavino kònj:
beséda ni kònj, bíti na kônju, čákati [na] prínca na bélem kônju, délati iz mušíce kônja, délati kot kònj, garáti kot kònj, močán kot kònj, naredíti iz múhe kônja, neúmen kàkor kònj, prínc na bélem kônju, vítez na bélem kônju, zdràv kot kònj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kozák -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kŕst Frazemi s sestavino kŕst:
dočákati ognjéni kŕst, doživéti ognjéni kŕst, ognjéni kŕst, prestáti ognjéni kŕst, preživéti ognjéni kŕst, žív kŕst

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ledig nepreg. prid. 1. samski, neporočen: ſakonski ſtan je veliku teshei kakor ledig im. ed. m ǀ Elias je bil ledig im. ed. m inu duhouni ǀ pride leto troshtat en mlad, ledih im. ed. m Gospud ǀ Ena ledig im. ed. ž perſona je noshezha ǀ Pouei ti meni ſi li ledih im. ed. ž? ne; imam mosha ǀ kadar vy mislite is ledig rod. ed. m v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ ledih im. ed. ž s'ledih or. ed. ž pershono nezhiſtoſt tribat nej greh ǀ ty sakonski, kakor ty ledig im. mn. m morio v' Nebeſſa priti ǀ drugu shelè v'ſakonski ſtan ſtopit, kadar pak ſtopio, bi radi ſpet ledig im. mn. m bili ǀ Ti ledih im. mn. m sò molili boga adonida ǀ On je vuzhil … de tij ledijh im. mn. m de nijmaio nezhiſtoſti tribat ǀ te ledig im. mn. ž pershone nimaio na naglim h'tej miſi ſeſti ǀ per tih ledig mest. mn. nemore prebivat ǀ po ledih mest. mn., inu ſakonshih perſonah ſproſtera 2. prost, svoboden, oproščen: Nehaite od grehou, taku bote ledig im. mn. m od ſtraifinge ǀ te ner vekshi nadluge je bil ledig im. ed. m ǀ je eniga Jetnika ledig tož. ed. m puſtil ǀ shelite ledih im. mn. m biti teh hudizhavih skushnau ǀ Shene pak ſo ledig im. mn. ž tiga greha ǀ ima ledih tož. mn. ž rokè de almoshno da, ledih tož. mn. ž nogè de po Boshijh pootah hodi ← nem. ledig < srvnem. ledic ‛samski, prost’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ledik

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

lejtkati se

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

liberȃlen -lna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ljudjẹ̑ ljudí m mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

národ -a stil. -óda m (á, ọ́)
1. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest: ljudstvo se je izoblikovalo v narod; izkoriščani, neodvisni narodi / češki, slovenski narod; evropski, azijski narodi / postali smo svoboden narod s svojo državo; vezi manjšine z matičnim narodom; pravica narodov do samoodločbe / Smrt fašizmu – svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941
// s prilastkom taka skupnost, za katero je značilna kaka dejavnost: Grki so pomorski narod / ekspr.: narod hlapcev, poštenjakov; narod pesnikov in mislecev
// skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji; ljudstvo: vpadi barbarskih narodov / nomadski, pastirski narodi / preseljevanje narodov v 6. stoletju
2. v nekaterih družbenih ureditvah večinski, zlasti socialno nižji družbeni sloji: narod je trpel lakoto, mogočniki pa so se zabavali; pesmi je nabral med narodom / izrazi so vzeti iz naroda / nizki, preprosti narod
3. ed., nižje pog. ljudje, ljudstvo: poglej, koliko naroda je prišlo / tepla sta se, narod pa se je zabaval gledalci, opazovalci
4. publ. država: odnosi med narodi
● Organizacija združenih narodov organizacija velike večine držav, katere cilj je krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu; ekspr. staro Avstrijo so imenovali ječo narodov državo, v kateri so nekateri narodi zatirani; publ. pomlad narodov leto 1848 v stari Avstriji, ko so nenemški narodi zahtevali svoje narodne pravice; publ. vrata narodov naravni prehodi med gorovji, skozi katere so potovala ljudstva, zlasti iz Azije v Evropo; red zaslug za narod z zlato zvezdo v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge
♦ antr. hamitski, semitski narodi; pravn. zbor narodov od 1953 do 1974 zbor (zvezne skupščine) za varstvo enakopravnosti narodov Jugoslavije; zgod. Društvo narodov po prvi svetovni vojni ustanovljena organizacija večjega števila držav, katere cilj je bil krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nèodvísen -sna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni
// svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost
2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list
♦ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nèodvísen -sna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅí ȅȋ ȅí; ȅí) ~ narod svoboden, samostojen; neodvisen od koga/česa ~ ~ staršev; publ. biti ~ ~ državnih organov |nepodrejen državnim organom|
nèodvísni -a -o (ȅí) mat. ~a spremenljivka
nèodvísnost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Neodvisno življenje
V razpravah o osebni asistenci in deinstitucionalizaciji nekateri strokovnjaki s področja socialnega varstva razlikujejo med samostojnim življenjem , ki je po njihovem napačno poimenovanje, in neodvisnim življenjem , ki naj bi bilo pravilno. Pri tem pojmu gre za ureditev bivanja osebam s posebnimi potrebami tako, da jim je omogočeno življenje s čim več samostojnosti. V SSKJ2 je samostojen opredeljen kot 'ki dela, ravna po lastni presoji', za kar gre pri osebni asistenci, neodvisen pa 'ki ni odvisen'; sinonima sta svoboden in samostojen . Po moje je laikom bližje pridevnik samostojen .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nèsvobôden -dna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
ki ni svoboden: zaradi družine se je čutil nesvobodnega / osebno nesvoboden / nesvobodna dežela / nesvobodno ljudstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

obvezováti -újem nedov. (á ȗ)
1. nameščati obvezo: obvezovati rane; obvezuje mu roko
2. delati, da kdo mora storiti, opraviti kaj: z oporoko jo obvezuje, da poskrbi zanj / to ga obvezuje k najstrožjemu molku
● knjiž. sheme bodo skladatelja manj obvezovale bo bolj svoboden v ustvarjanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ôkno -a s, mn. tudi ókna (ó)
1. odprtina v steni stavbe, prevoznega sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja: soba ima tri okna; narediti okno v steni; zabiti okno z deskami; zazidati okno; postaviti cvetlice na okno; gledati, nagniti se, skočiti skozi okno; metati stvari skozi okno; sloneti, stati na oknu; videl sem ga na, ob oknu; spati pri odprtem, zaprtem oknu; majhno kletno, stopniščno, strešno okno; nizko, okroglo okno; široka, velika okna dnevne sobe; visoko obokano okno; zatemnjeno okno; hiša brez oken na severni strani; nadzidek nad oknom; sedeti na klopi pod oknom / okna (gledajo, so obrnjena) na cesto, na dvorišče / križno okno s križi; mrežno okno z mrežo; podestno okno nad podestom
// okvir s steklom, prozornejšim materialom, prirejen za takšno odprtino: umiti okno; vzidati okno; skrbno zagrniti okno; zakitati okno; postaviti rože med okna; potrkati na okno; razbijati po oknih; kupiti nova okna; čipkaste zavese na oknih / okna se bleščijo v soncu; sončni žarki odsevajo v oknih / poslikana okna / okno je celo, počeno, razbito okenska šipa / čistilec oken / dvojno okno ki je zastekljeno z dvema šipama; dvokrilno okno ki ima dve krili; razbiti izložbeno okno; notranje okno del dvojnega okna, ki je na notranji strani okenske odprtine; zunanje okno del dvojnega okna, ki je na zunanji strani okenske odprtine
2. nav. ekspr., s prilastkom odprtina: okno rova; okno podzemne votline
3. odprtina v pregradi, (večjem) oknu za poslovanje s strankami; okence: preriniti se do okna / blagajniško okno
4. ekspr. odprt, svoboden prostor, ki omogoča različno delovanje, vplivanje: hoteli so imeti okno na Jadran; to območje je predstavljalo okno v svet / odpiranje oken proti vzhodu
5. etn. del kozolca med dvema stebroma: založiti okna s snopjem
6. rač. omejen del računalniškega ekrana za prikazovanje programov, datotek: večji del slike zasede glavno okno; odpreti, povečati okno brskalnika / program deluje v oknu tako, da ne prekrije celotnega namizja / pogovorno okno s katerim si program in uporabnik izmenjujeta podatke
♦ arhit. bazilikalno okno; francosko okno do tal segajoče okno z ograjo na zunanji strani; ležeče okno ki je širše kot višje; slepo ali lažno okno ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; grad. cvetlično okno s prostorom, prirejenim za gojitev cvetlic; obrt. montažno okno dokončno izdelano okno, ki se pritrdi v okensko odprtino; odklopno okno enokrilno okno z nasadili na zgornji ali spodnji prečki; sklopljeno okno dvojno okno, katerega krilna okvira se stikata; um. gotsko okno ozko, visoko okno, zgoraj koničasto podaljšano, navadno s poslikanim steklom
● šol. žarg. imeti okno prosto uro sredi pouka; knjiž. na okno trka dan, večer dani se, večeri se; nar. dolgo je hodil k njej pod okno vasovat; ekspr. ne mečite denarja skozi okno ne dajajte, izdajajte denarja za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. vsi so na oknih veliko ljudi gleda na cesto, iz prostora

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh, bíti v očí, bôsti v očí, číst kot ríbje okó, čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dogôvor na štíri očí, drégniti v kúrje okó, dvóbòj iz očí v očí, glédati se iz očí v očí, glédati smŕti v očí, govoríti iz očí v očí, govoríti na štíri očí, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, iméti očí na pêcljih, iméti prevelíke očí, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iz očí v očí, jásen kot ríbje okó, metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, mižánje na êno okó, mižánje na obé očési, mižáti na êno okó, mižáti na obé očési, na lépe očí, na štíri očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, ne zatískati si očí pred čím, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], očí [vsèga] svetá, odpréti [kómu] očí, okó za okó, okó za okó, zób za zób, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, pések v očí, poglédati resníci v očí, pogovárjati se s kóm iz očí v očí, pogovárjati se s kóm na štíri očí, pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogovoríti se s kóm iz očí v očí, pogovoríti se s kóm na štíri očí, postáviti iz očí v očí, postáviti se iz očí v očí, resníca v očí bôde, sáme očí so kóga, sanjáriti z odpŕtimi očmí, sánjati z odpŕtimi očmí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, spáti z odpŕtimi očmí, sréčanje iz očí v očí, sréčanje na štíri očí, sréčati se iz očí v očí, sréčati se s kóm na štíri očí, státi si iz očí v očí, stopíti kómu na kúrje okó, stráh imá velíke očí, temà se déla kómu pred očmí, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, volóvske očí, vréči kómu pések v očí, vréči očí na kóga/kàj, vréči okó na kóga/kàj, z očmí in ušési, z očmí na pêcljih, zakrívanje očí pred čím, zakrívati očí pred čím, zamižáti na êno okó, zamižáti na obé očési, zapírati očí pred čím, zatískanje očí pred čím, zatískati si očí pred čím, zatísniti si očí pred čím, znájti se iz očí v očí, zréti smŕti v očí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

osvobájati -am nedov. (á)
1. navadno z bojem delati, povzročati, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo: osvobajati deželo, državo; vojska osvobaja zasedena območja / slovenski narod se je začel osvobajati
// navadno z bojem povzročati, da postane kdo prost, svoboden: osvobajati talce, ujetnike
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom delati, povzročati, da kdo preneha biti deležen
a) kakega neprijetnega stanja: osvobajati suženjstva, tlake / počasi se je začel osvobajati obveznosti
b) česa sploh: osvobajati koga odvisnosti, vpliva; osvobajati se čustev, misli
3. knjiž. delati, povzročati, da postane kdo deležen notranjega miru, sprostitve: glasba ga osvobaja / svoboda jih je notranje osvobajala in oblikovala
● publ. pri eksploziji atomske bombe se osvobaja zelo velika energija sprošča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

osvobodíti -ím dov., osvobódil (ī í)
1. navadno z bojem narediti, povzročiti, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo: osvoboditi deželo, državo; vojaki so osvobodili mesto / osvoboditi slovenski narod; ljudstvo se je osvobodilo / osvoboditi se izpod tuje oblasti
// navadno z bojem povzročiti, da postane kdo prost, svoboden: osvoboditi talce, ujetnike / gospodar je osvobodil sužnja
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom narediti, povzročiti, da kdo preneha biti deležen
a) kakega neprijetnega stanja: osvoboditi suženjstva, tlake / osvobodili so ga iz zapora izpustili so ga / osvoboditi koga plačevanja davkov oprostiti; denarna pomoč jo je osvobodila skrbi; publ. osvoboditi koga od odgovornosti oprostiti ga odgovornosti; s težavo se je osvobodil mučne obveznosti
b) česa sploh: osvoboditi koga odvisnosti, vplivov okolja; pren. osvoboditi filozofijo dogem
3. knjiž. narediti, povzročiti, da postane kdo deležen notranjega miru, sprostitve: branje knjige ga je osvobodilo / glasba ga je notranje osvobodila
4. zastar. rešiti, iztrgati: s težavo so ga osvobodili iz deroče reke; komaj se je osvobodila njegovega prijema
● ekspr. tatovi so ga osvobodili vsega denarja so mu ga vzeli, ukradli; publ. osvoboditi delavski razred narediti, povzročiti, da delavci sami razpolagajo s proizvajalnimi sredstvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

osvobodíti -ím dov.
koga navadno z bojem narediti, da postane kdo prost, svoboden
SINONIMI:
zastar. izbaviti, star. oteti
GLEJ ŠE SINONIM: oprostiti, rešiti
GLEJ ŠE: oprostiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

osvobodíti se -ím se dov.
navadno z bojem postati svoboden
SINONIMI:
vznes. pretrgati spone, vznes. raztrgati okove, vznes. streti okove, vznes. streti spone, vznes. zdrobiti spone, vznes. zlomiti okove, vznes. zlomiti spone

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

pedagógika -e ž (ọ́)
veda o vzgoji in izobraževanju: zgodovina pedagogike; ustanoviti katedro za pedagogiko
♦ ped. individualna pedagogika ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; industrijska pedagogika ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; korektivna pedagogika ki se ukvarja s popravljanjem, izboljševanjem prizadetih funkcij razvojno motenih otrok; specialna pedagogika ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; specialna pedagogika za duševno prizadete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pljúča pljúč s mn. (ú ȗ)
parni organ v prsni votlini, ki omogoča dihanje: imeti zdrava pljuča; preiskovati pljuča; človeška, živalska pljuča; rentgenski posnetek pljuč / vnetje pljuč; rak na pljučih / kupiti goveja, telečja pljuča / dušena pljuča; pren., ekspr. gozdovi so pljuča pokrajine
● ekspr. na dirki je izhropel pljuča s hropenjem izčrpal; ekspr. zavpil je na vsa pljuča zelo; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden
♦ med. železna pljuča naprava v obliki komore za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati; vitalna kapaciteta pljuč; osluškovanje pljuč; kaverna v pljučih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pljúča Frazemi s sestavino pljúča:
iz pólnih pljúč, kričáti iz pólnih pljúč, zadíhati s pólnimi pljúči, zapéti iz pólnih pljúč, zasmejáti se iz pólnih pljúč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pôln -a -o [pou̯n] prid., pôlnejši (ȏ ó)
1. v katerem je toliko česa
a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom
b) kolikor lahko sprejme: polni avtobusi niso ustavljali na postajah; hoteli so v počitnicah polni; polna skladišča; ekspr. nastopili so pred nabito polno dvorano / zvezek bo kmalu poln
2. s širokim pomenskim obsegom v katerem je določena stvar
a) v velikem številu, v veliki količini: hlevi so spet polni; ob praznikih so gostilne polne / poln klas, strok v katerem je dosti semen; češnje so letos polne imajo dosti sadov / nav. ekspr.: trg je bil poln ljudi na trgu je bilo dosti ljudi; biti poln načrtov, vtisov imeti dosti načrtov, vtisov; ceste, polne blata zelo blatne; knjiž.: leto, polno dogodkov; zvezd polno nebo
b) sploh: vse vaze so polne, kam naj da rože; obe roki ima polni; ima polna usta / polna puška nabita; polna školjka v kateri je žival
// ki ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: poln glas; poln okus izrazit; polna, črna brada gosta / izrazno poln jezik; vsebinsko in zvočno poln verz / publ. ta starec je edina polna oseba romana prepričljiva, živa
// ekspr., z rodilnikom ki ima kako lastnost v veliki meri: odšel je poln upanja; biti poln veselja, zdravja zelo vesel, zdrav; knjiž.: glas, poln hrepenenja; ljubezni poln pogled
3. ki predstavlja najvišjo stopnjo
a) glede na določeno mero: popiti poln lonec mleka; dodati polno veliko žlico olja / publ.: plačati je moral polno vsoto celo; delati polno uro / polna pokojnina pokojnina, za katero so izpolnjeni vsi pogoji za največji dosegljivi znesek
b) publ. glede na določene možnosti, sposobnosti: zaleteti se ob polni hitrosti; nasad je v polni rodovitnosti največji; stroj je dosegel polno število obratov največje mogoče / čas polnega razcveta baročne umetnosti
4. publ. ki obsega vse sestavne dele celote, enote; popoln: vojak v polni bojni opremi; književnost, ki ima razvito le poezijo, še ni polna književnost / zbora so se udeležili v polnem številu vsi / napiši njegov polni naslov ime, priimek in bivališče; podpisati se s polnim imenom z imenom in priimkom
// ki ni z ničimer omejen, zmanjšan: biti pri polni zavesti / bojevati se za polno neodvisnost; prevzeti polno odgovornost za akcijo vso; to zahtevate s polno pravico popolnoma upravičeno / to je junaštvo v polnem pomenu besede pravo, resnično junaštvo
// v prislovni rabi, v zvezi v polni meri, v polnem obsegu v celoti, popolnoma: prikazati stvar v polnem obsegu; tak odgovor ne zadovoljuje v polni meri / to nas v polni meri sili k smotrnejšemu gospodarjenju zelo, močno
5. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: bila je polna, a ne debela / polne prsi, roke, ustnice / postati poln v obraz
6. ki ni votel, je iz celega: poln rog; polna in votla telesa / kolo s polnimi gumami brez zračnic; polna opeka opeka, ki nima votlin, votlinic
// ki je cel pobarvan, izvezen: polni krožci; listi naj bodo polni, cveti pa le obrobljeni / polna luna luna, ko je vidna vsa njena površina
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: predenj je stresla poln predpasnik jabolk; polna stran opomb; prinesti polno naročje drv
● ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; pog., ekspr. obljub imam že poln kovček ne maram, da mi še naprej samo obljubljate; nižje pog. zdaj te imam pa poln kufer naveličan sem te, odveč si mi; knjiž. skrinja iz polnega lesa iz masivnega lesa; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; star. ni se ga upala pogledati s polnim pogledom naravnost; odkrito; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. časopisi so polni hvale o njem zelo ga hvalijo; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; zastar. oba moža sta bila polna vina sta bila (od vina) pijana; ekspr. imeti polno denarnico veliko denarja; ekspr. imeti polno glavo skrbi zelo veliko; nizko on ima takoj polne hlače takoj se ustraši, izgubi pogum in zato popusti, odneha; ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; pri polni mizi menda ne boš lačen pri mizi, obloženi s hrano; ekspr. delati s polno paro zelo hitro; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko; ne govori, kadar imaš polna usta kadar imaš v ustih hrano; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. da je bila mera polna, se je še urezal poleg, povrhu vseh nevšečnosti, težav; obe roki imam polni, primi ti v obeh rokah imam, držim nekaj; ekspr. vse misli so mu polne dekleta veliko misli nanjo; ekspr. vsa cesta ga je bila polna pijan se je opotekal po njej; ekspr. imeti hišo polno gostov imeti veliko gostov; ekspr. vsa hiša je polna tega otroka po celi hiši skače; ekspr. zakričati iz polnega grla, polnih pljuč zelo; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega; ekspr. iz mesta se je vrnil s polnimi ušesi čenč v mestu je izvedel veliko čenč; ekspr. vsa usta so polna njene lepote vsi veliko govorijo o njeni lepoti; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; včeraj je bil sosed po polnem trezen popolnem
♦ agr. polna zrelost semena zrelost semena, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; polno mleko mleko, ki ima vso maščobo; polno seme seme, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; avt. voziti s polnim plinom z največjim možnim dotokom goriva; geom. polni kot kot, ki meri 360°; polna črta črta, narisana brez vmesnih presledkov; glasb. polni ton ton, ki je izrazit, čist in ima dosti sozvenečih tonov; gled. polna kulisa kulisa, ki je brez odprtin za okna, vrata; jezikosl. polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; les. polni meter kubični meter; lit. polni stik rima; obrt. čevlji s polno peto s peto, ki se od sredine stopala postopoma veča; polno kitanje kitanje vse površine; pravn. polni delovni čas delovni čas, ki traja 42 ur na teden; tur. polni penzion s tremi obroki hrane; vrtn. polni cvet cvet, ki ima povečano število cvetnih listov v cvetu ali cvetov v socvetju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pôlsvobôden -dna -o [pou̯svobodən] prid. (ȏ-ó ȏ-ō)
ki ni popolnoma svoboden: polsvobodne države

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pôlsvobodnják -a [pou̯svobodnjak] m (ȏ-á)
zgod., do odprave tlačanstva kmet, ki ni glede vseh stvari svoboden: podložniki in polsvobodnjaki / kmet polsvobodnjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pravíca do splôšne svobôde ravnánja -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

práznik2 -a m (á)
zgod., do odprave tlačanstva kmet, ki ni glede vseh stvari svoboden; polsvobodnjak: prazniki in svobodnjaki
♦ zgod. praznik v fevdalizmu podložnik, ki se ukvarja s predelavo rude

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Predložni ali nepredložni rodilnik: »biti odrešen« ali »biti odrešen od«

Prosim za nasvet, kako je pravilno oziroma bolje: bitiodrešen bolezni ali bitiodrešen od bolezni. Podobno me zanima za svoboden/osvobojen bolezni ali svoboden/osvobojen od bolezni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prījati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

proletȃrec -rca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pròst2 prôsta -o povdk.
1.
izraža, da kdo v svojih dejanjih, ravnanjih ni omejen, oviran z zahtevami, s predpisi, prisilo
SINONIMI:
ekspr. svoboden2
2.
izraža, da je kdo brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom
SINONIMI:
ekspr. brez obveznosti, ekspr. svoboden2
3.
z rodilnikom izraža, da kdo ni omejen s tem, kar nakazuje dopolnilo v samostalniku
SINONIMI:
ekspr. osvobojen, zastar. svoboden2
GLEJ ŠE SINONIM: na prostosti, svoboden2
GLEJ ŠE: neolikan

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

prȍst prósta prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.-Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.-Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prost [prȍst] pridevnik
  1. prost, svoboden
  2. neporočen, samski

PRIMERJAJ: samsvoj, sloboden, svojboden

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prostīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prostozidár -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ptíček Frazemi s sestavino ptíček:
bíti pròst kot ptíček na vêji, žé ptíčki čívkajo [o čém, da], živéti kot ptíček na vêji

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

rélativen in relatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ)
1. odvisen od določenega
a) dejstva, okoliščin: občutek, kaj je mrzlo, je relativen; cena blaga je relativna, odvisna od materiala, dela
b) merila, pojmovanja: eni film hvalijo, drugim se zdi slab, okusi so relativni; kaj je lepo, je relativno
2. ki je, se kaže v odnosu do določenega dejstva, s katerim se primerja: relativna majhnost telesa; relativna zaostalost nekaterih držav / doseči relativen uspeh / relativna izobraženost tega človeka ga je presenetila
3. ki se določa, meri glede na razmerje do določene celote, največje mogoče količine in se navadno izraža v odstotkih: relativni podaljšek kovinske palice pri višjih temperaturah; relativna teža možganov
4. omejen, delen2: te razlike kažejo relativno samostojnost mišljenja; vsaka svoboda je relativna
// precej velik, precejšen: zavladalo je obdobje relativnega miru; zagotoviti komu relativno varnost
● publ. konec drame je precej relativen dopušča različno razumevanje, razlago; ekspr. vse je relativno trdne, edino pravilne stvari ni
♦ ekon. relativna mezda razmerje med mezdami delavcev in narodnim dohodkom; relativna prenaseljenost; relativna presežna vrednost presežna vrednost, ki nastane zaradi skrajšanja potrebnega delovnega časa ob danem delavniku; filoz. relativni pojem pojem, določljiv samo z odnosom do drugega pojma; fiz. relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih; geogr. relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; glasb. relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov; gozd. relativna gozdna tla tla, kjer namesto gozda lahko uspevajo kmetijske kulture; jezikosl. relativni stavek oziralni stavek; mat. relativna napaka količnik med absolutno napako in približno vrednostjo; relativna verjetnost verjetnost, da se kak dogodek zgodi prej kot kak drug; relativno število število, ki ima predznak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sámoizrážati se nedovršni glagolETIMOLOGIJA: sam + izražati se

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik

Zanima me, če pridevnik v odvisniku ohrani obliko iz glavnega stavka ali, ker stoji sam, spremeni sklon?

Primer: V skalah in tudi v naših gorah smo v krasni naravi našli drug svet, svoboden in pravičen, bili smo med ljudmi, ki smo jim lahko zaupali in kjer ni bilo mogoče dajati prednosti manj sposobnim.

Ali bi moralo pisati: ... v krasni naravi našli drug svet, svobodnega in pravičnega, bili smo ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

slobódən, -dna, adj. = svoboden, frei, Meg., Jan.; s. gospod, Meg.; slobodna mesta, Dalm.; prost ino s. postati, Dalm.; slobodno živeti, kakor se vsakemu dobro zdi, Dalm.; po svoji slobodni volji, Dalm.; s. česa, frei von einer Sache, C.; frei vom Grundzins, Cig.; — ledig, unverheiratet, Krelj; — slobodno je, slobodno, es ist erlaubt, Trub.-Mik., Mur., C., M., vzhŠt.; ali si smem kruha urezati? — slobodno! Mur.; slobodno, ungehindert, frei: na svoji glavi lase slobodno pustiti rasti, Dalm.; Tebi rečem slobodno, dir darf ich es sagen, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

slòboden -dna -o prid.
1. svoboden, ki lahko odloča po svoji volji: Ár, ſzloboden bodoucsi od vſzej KŠ 1771, 507; csi pa merjé mou'z, ſzlobodna je KŠ 1771, 504; Liki ſzlobodni, ali nej liki pokrivalo majoucsi hüdoube KŠ 1771, 707; po ſterom dvej ſzlobodni Krſztsánſzki Perſoni ſze vküp vzemeta KMK 1780, 86
2. ki ni omejen, oviran: Szlugov ſzloboden 'sitek je zrok KM 1790, 62; Szlobodna radoszt KAJ 1848, 248; Morebiti bi hüdoga, i ſzlobodnoga 'sitka bila KM 1790, 40; Tákſe 'zelejnye pa ſzlobodne lübeznoſzti dá Sz. Düh vſzrczé KŠ 1771, 439; nego zſzlobodnoga ſzrczá vſze csini KŠ 1771, 438; reczi me ſzlobodnoga od vſze kastige SM 1747, 53; Z-ſzlobodnov radoſztjov 'zivlênye BRM 1823, VII
3. ki daje, omogoča prostost: ino nagiba Krála na szloboden zrák püsztiti KOJ 1848, 117; zvün csi szi v-káksem szlobodnom poszli KOJ 1845, 93; on more po slobodnom zráki hoditi BJ 1886, 34
slòbodni -a -o sam. svobodni: Vſza ſzo mi ſzlobodna KŠ 1771, 500

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sloboden [slobódǝn] pridevnik
  1. svoboden
  2. neporočen

PRIMERJAJ: prost, samsvoj, svojboden

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sloboden (slaboden, sloboden) pridevnik

PRIMERJAJ: slobodni, slobodno

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

sloboden ► sˈlọbọdan -dna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sòpísec samostalnik moškega spolaETIMOLOGIJA: pslov. *sǫ.., *sъ ‛skupaj, z..’ < ide. *som iz *sem- ‛eden, enoten, združen’ + pisec

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

suverén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. politično neodvisen, samostojen: suveren narod; suverena država; ta kneževina je suverena
2. vrhoven, najvišji: imeti suvereno oblast / suverene pravice delovnih ljudi in občanov / suverena pravica države, da sama ureja svoje notranje zadeve
3. ekspr. ki popolnoma obvlada kako delo, dejavnost: pisatelj je bil suveren oblikovalec jezika; suveren organizator; pri vožnji je suveren
// ki vsebuje, izraža tako obvladanje: suverena igra tega igralca / slike, suverene v izrazu
4. knjiž. popoln, vsestranski: avtorjevo obravnavanje tega obdobja je suvereno / prepričanje, da je človeško mišljenje suvereno
5. knjiž. vzvišen, dostojanstven: suveren nasmeh, pogled; v preziru je bil izzivalno suveren
● knjiž. umetnik je pri izbiri snovi suveren neodvisen, svoboden; knjiž. suverena prepričanost o čem samozavestna; knjiž. imeti do česa suvereno in kritično stališče samostojno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

suverén2 -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ narod politično neodvisen, samostojen; ~ nasmeh vzvišen, dostojanstven; ~ nastop samozavesten; avtorjevo ~o obravnavanje obdobja zanesljivo, vsestransko; ~o stališče samostojno; biti ~ pri izbiri snovi neodvisen, svoboden
suverénost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svobóda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svobôden -dna -o prid., svobôdnejši (ó ō)
1. podrejen samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga: vsak človek se rodi svoboden / osebno svoboden človek
// zgod. ki ni last koga: tlačan se je odkupil in postal svoboden; svobodni ljudje in sužnji
2. ki ni podrejen neomejeni, samovoljni oblasti ali kaki tuji državi: mnogi afriški narodi še niso bili svobodni; svobodna domovina, država / svobodno ozemlje med narodnoosvobodilnim bojem ozemlje, ki ga ne nadzoruje sovražnik; Svobodno tržaško ozemlje od 1947 do 1954 ozemlje med Jugoslavijo in Italijo, razdeljeno na cono A pod anglo-ameriško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo
3. ki lahko izbira, se odloča po lastni volji: svoboden si, naredi po svoje / svoboden pri izbiri, odločitvi
// ki je izraz volje, odločitve osebka samega: svobodno dejanje; svoboden in prisiljen / svobodna volja
4. ki mu kdo s silo, prisilo ne omejuje gibanja: ujetniku, zaporniku so sporočili, da je svoboden / dobiti dovoljenje za svobodno gibanje
5. knjiž. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom; prost: danes ni nikogar doma, svoboden sem / prvo svobodno popoldne te obiščem
6. ki ni omejen s posebnimi predpisi, pravicami koga: svoboden razvoj gospodarstva; svobodno oblikovanje cen / v obdobju diktature tudi znanost ni svobodna
7. ki ni omejen, vezan s predpisanimi, urejenimi pravili, obrazci: svobodne pesniške oblike; svobodne skladbe; oblikovno svoboden
8. ki svojemu mišljenju, kritičnosti ne postavlja mej, omejitev: svoboden duh; vzgajati svobodne osebnosti / notranje svoboden človek
9. ekspr. ki ravna, presoja po svojem spoznanju, potrebah in ne v skladu s splošnimi pravili, zlasti moralnimi: svobodna ženska / v oblačenju je precej svobodna; zgodba je na nekaterih mestih zelo svobodna / evfem. svobodna ljubezen skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze
10. ki se popolnoma ne ujema s predlogo, originalom: svoboden prevod; umetnikov opis tega dogodka je precej svoboden
11. zastar., z rodilnikom osvobojen, prost, rešen česa: biti svoboden strasti, od strasti / dajatev svobodno posestvo posestvo brez obveznosti dajatev
● svobodni književnik književnik, ki se poklicno ukvarja s pisanjem literarnih del umetniške vrednosti; svobodni poklic poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju; ekspr. po petih letih zapora spet diha svoboden zrak je svoboden, na prostosti; ekspr. fant je še svoboden neporočen; ekspr. pusti mu svobodno pot da ravna po svojem preudarku; ekspr. pri tem je imel svobodne roke je lahko ravnal po svojem preudarku; sedem svobodnih umetnosti v srednjem veku sedem temeljnih učnih predmetov elementarne, začetne šole; publ. svobodno morje morje, z istimi pravicami dostopno vsem državam
♦ ekon. svobodna carinska cona prosta carinska cona; svobodna konkurenca konkurenca brez kakršnihkoli omejitev glede ponudbe in povpraševanja; svobodna menjava dela s sporazumi določena menjava storitev ali proizvodov zlasti negospodarskih dejavnosti; lit. svobodni ritem, verz; navt. svobodna luka prosta luka; ped. svobodni razgovor učna metoda, pri kateri učenci pod učiteljevim vodstvom pripovedujejo o izkustvih z določenega področja; pravn. svobodni preudarek pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno mogočih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu; šol. svobodne aktivnosti, dejavnosti nekdaj organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svobôden -dna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ človek; biti ~ pri odločitvi; poud. Fant je še ~ |neporočen|
svobôdni -a -o (ó) ~ poklic
svobôdnost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svobôden1 -dna -o prid.
1.
ki ni podrejen neomejeni, samovoljni oblasti ali kaki tuji državi
SINONIMI:
2.
ki ni omejen s posebnimi predpisi, ovirami
SINONIMI:
publ. nemoten, publ. neoviran
3.
ekspr. ki svojemu mišljenju, kritičnosti ne postavlja mej, omejitev
SINONIMI:
ekspr. svobodomiseln

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

svobôden2 -dna -o povdk.
1.
izraža, da kdo lahko izbira, odloča, ravna po lastni volji
SINONIMI:
ekspr. sam svoj gospodar
2.
izraža, da se kdo lahko giblje, ne da bi mu kdo s silo, prisilo omejeval gibanje
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: na prostosti, neporočen, prost2, prost2, prost2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

svobôden Frazemi s sestavino svobôden:
bíti pod svobôdnim sóncem, pod svobôdnim sóncem

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svobóden – glej svobóda

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svobódən, -dna, adj. frei, unabhängig, Mur., Cig., Jan., nk.; svobodno mesto, die Freistadt, Cig., Jan., Cig. (T.); svobodne umetnosti, die freien Künste, Cig. (T.); svobodni zidarji, die Freimaurer, Cig. (T.); svobodno trgovstvo, das Freihandelsystem, svobodna trgovina, der Freihandel, Cig. (T.); misli so svobodne, Gedanken sind zollfrei, Cig.; svobodno mišljenje, die Denkfreiheit, Cig. (T.); — ledig, C.; moja hči je svobodna, Ben.-Erj. (Torb.); — = prost, frei (= befreit von etwas), Cig.; s. (od) dače, zinsfrei, Cig.; mitarine s., Levst. (Pril.); s. poroštva, von der Haftung befreit, DZ.; — svobodno, es ist erlaubt, nur zu: ali smem priti? — svobodno! C. (ob hrv. meji); ali te je svobodno tikati? Vrt.; bodi mi svobodno, es sei mir erlaubt, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svoboden

GLEJ: svojboden

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svoboden gl. fraj, sloboden

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svobodín -a m (ȋ)
zgod., do odprave tlačanstva kmet, ki ni glede vseh stvari svoboden: svobodnjaki in svobodini / kmet svobodin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svobodnják -a m (á)
1. zgod., v fevdalizmu osebno svoboden človek: podložniki in svobodnjaki / tolminski svobodnjaki / kmet svobodnjak
2. kdor je rad svoboden, neodvisen: bil je velik veseljak in svobodnjak; pren., pesn. oblaki svobodnjaki
// kdor opravlja poklicno dejavnost zunaj rednega delovnega razmerja: ugotovil je, da redna zaposlitev ni zanj, in odšel med svobodnjake; delal je kot svobodnjak
3. svobodomislec: on je prevelik svobodnjak, da bi trdil kaj takega
// v nekaterih državah liberalec: volilna zmaga svobodnjakov
// član svobodnjaške stranke: svobodnjaki so se odločali med pozicijo in opozicijo; avstrijski, nizozemski svobodnjaki; vodja svobodnjakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svojboden [svojbódǝn] (svoboden) pridevnik
  1. svoboden
  2. neporočen

PRIMERJAJ: prost, samsvoj, sloboden

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svojbodnik [svojbódnik] (svobodnik) samostalnik moškega spola

svoboden kmet, baron

PRIMERJAJ: svojboden

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tȃst -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

užívati -am nedov. (í)
1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta: bolnik naj uživa lahko hrano in čim več tekočine; uživati krompir, zelenjavo; to se uživa tudi surovo / uživati mamila; uživati tablete, zdravila
2. uporabljati kaj za zadovoljevanje svojih potreb: uživati bogastvo, premoženje / ekspr. uživati sadove svojega dela
3. pravn. služnostno uporabljati tujo stvar in jo gospodarsko izkoriščati: uživati gozd, hišo, zemljišče
4. kot upravičenec dobivati, prejemati kaj: uživati visoke dohodke; uživati pokojnino, štipendijo
// kot upravičenec imeti kaj, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati avtonomijo; uživati olajšave, prednosti; uživati enake pravice kot drugi
♦ pravn. uživati imuniteto imeti jo priznano
5. biti deležen česa, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati gostoljubnost, hvaležnost, podporo, zaupanje koga / ekspr. vesel sem, da spet uživam vašo družbo da sem spet v vaši družbi / uživati dobro ime; uživati sloves dobrega gospodarja
6. živeti tako, da se doživlja telesno, duševno ugodje: mi sedimo samo doma, sosedovi pa znajo uživati; užival je, dokler je bil mlad / uživati mladost, življenje
7. doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati nad lastnimi domislicami; uživati ob kajenju, v kajenju; uživati pri mučenju; zelo uživa v vodi / čutno, estetsko, spolno uživati
// ob zaznavanju, sprejemanju česa doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati lepoto, naravo; umolknili so in uživali čudovit razgled / uživati umetnino
// biti deležen stanja, kot ga izraža določilo: uživati mir, srečo, udobje / uživati oddih, počitnice
● on že uživa plačilo v nebesih v krščanskem okolju je že umrl kot dober, pošten človek; še zmeraj uživa prostost, svobodo je prost, svoboden; živi na prostosti, svobodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vêrz vêrza samostalnik moškega spola [vêrs vêrza] STALNE ZVEZE: prosti verz, svobodni verz
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Vers iz lat. versus, prvotneje ‛vrsta, vrstica’, prvotno ‛obrat’, iz vertere ‛vrteti, sukati, obračati’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zadíhati -am dov. (í ȋ)
1. začeti dihati: udaril ga je po hrbtu in otrok je zadihal / po minutah hudega strahu je sproščeno zadihal
2. vdihniti: z užitkom je zadihal morski zrak; nekajkrat je globoko zadihal / bolnik je od časa do časa slabotno zadihal dihnil; pren. zadihali so svobodo
● ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden
3. ekspr. zaživeti: po osvoboditvi so ljudje na novo zadihali / pesn. v dolini je zadihala pomlad se je začela
// začeti uspevati, shajati: zaslužek se jim je toliko izboljšal, da so zadihali / v ugodnejših razmerah je tudi znanost zadihala se začela polno razvijati
4. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: od severa je zadihal veter

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zràk zráka m (ȁ á)
1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozračje: ali je tudi na drugih planetih zrak; plast zraka okrog zemlje
2. ta zmes, ki obdaja zemeljsko površino: zrak se dviga navzgor; zrak migota, ekspr. trepeta od vročine; mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak; z dimom, vlago nasičen zrak; zrak nad vzhodno Evropo se je ohladil; zrak v industrijskih predelih je zelo onesnažen; gibanje, kroženje zraka; gostota, temperatura, tlak zraka; plasti zraka; tok zraka / arktični, celinski, polarni, tropski zrak; morski, planinski zrak
3. ta zmes, ki jo dihajo živa bitja: ves zasopel lovi zrak; vdihniti, globoko zajeti zrak; zadržati zrak v pljučih; življenje brez zraka ni mogoče
4. ta zmes, ki napolnjuje kak zaprt prostor, napravo: izpustiti zrak iz balona; izsesati zrak; vlažiti zrak v sobi; v prostoru je dober, izrabljen, ekspr. obupen zrak; dovod zraka
5. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino: puščica je švistnila skozi zrak; ustreliti v zrak; ptice so krožile po zraku / napad iz zraka; pogled, posnetek iz zraka; imeti vojaško premoč v zraku
// s to zmesjo napolnjen prostor okoli česa, nad tlemi: košarkar je skočil v zrak in vrgel žogo v koš; s svežnjem papirja maha po zraku; pes je kost ujel v zraku / s prsti nekaj piše v zrak / gole veje dreves štrlijo v zrak
6. v prislovni rabi, s predlogom izraža prostor zunaj stavbe, v naravi: iti malo na zrak; igrati se na zraku; na zraku sušiti kože, les; sprehajati se po svežem zraku
● zapri okno, zrak v sobi se je že premenjal soba se je že prezračila; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; ekspr. pomenil mu je toliko kot zrak nič; ekspr. po petih letih zapora spet diha svoboden zrak je svoboden, na prostosti; ekspr. od zraka se ne da živeti brez sredstev, dohodkov; lov. žarg. tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo v zrak pri streljanju na divjačino zgreši; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; ekspr. pognati, poslati, spustiti bunker, most, hišo v zrak razstreliti; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; slabš. ves dan zija v zrak postopa; je brez dela; ekspr. hiti, da vse frči po zraku zelo; ekspr. to je v zraku na neki ne popolnoma jasen, otipljiv način obstaja; se bo verjetno zgodilo; ekspr. vprašanje je obviselo v zraku nihče ni odgovoril nanj; viseti v zraku ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; ekspr. trditve visijo v zraku so neprepričljive, neutemeljene
♦ fiz. komprimirani zrak; med. residualni zrak ki ostane v dihalih po maksimalnem izdihu; meteor. nasičeni zrak ki vsebuje glede na temperaturo najvišjo mogočo količino vodne pare; suhi ki ima razmeroma nizko, vlažni zrak ki ima razmeroma visoko relativno vlago; navpično, vodoravno gibanje zraka; jedro hladnega zraka; prodor hladnega zraka; voj. raketa zemlja-zrak raketa, ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zunánje nač. prisl. (ȃ) samo ~ posnemati zgled; ~ in notranje svoboden človek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zunánji -a -e prid. (ȃ)
1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe; zunanja plast kosti; zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek
// ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja obloga; zunanje poškodbe / zunanje spolovilo
2. ki je v prostoru glede na druge najdlje, zadnji od izhodišča: zunanji kolobar svetlobe; tekel je po zunanji stezi / pognal je zunanjega vola pri vpreženi živini desnega
// ki je od sredinske ravnine telesa, stvari bolj oddaljen: zunanji gleženj; zunanja stran roke hrbet roke / zunanji vrsti v sprevodu / zunanji premer cevi
3. ki je na prostem, zunaj stavbe: pri delu ga moti zunanji hrup; razlika med notranjo in zunanjo temperaturo / zunanji sedeži restavracije / zunanji lak lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; iščejo delavca za zunanja dela / razlika med notranjim in zunanjim tlakom pri zaprti posodi
// ki je, obstaja, izvira v okolju zunaj osebe, stvari: odgovor organizma na zunanje dražljaje, vplive; zaščita pred zunanjimi škodljivci / zunanji pogoji za duševni razvoj; zunanje pobude za delo; prilagoditi se spremenjenim zunanjim razmeram
4. ki je zunaj mej kake države, ozemlja: zunanji sovražniki države; zunanje predstavništvo; zunanje tržišče / obkoljeni niso dobivali zunanje pomoči / zunanji dopisni člani akademije dopisni člani akademije iz drugih držav
// ki je v zvezi z drugimi državami: pridobivati zunanji ugled; uspešna zunanja politika, trgovina; urejati zunanje zadeve / minister za zunanje zadeve
5. ki ni iz določene skupnosti, organizacije: prepovedati vstop v bolniške sobe zunanjim obiskovalcem; zunanja kontrola podjetja / gojenci ne smejo imeti zunanjih stikov
// ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja: zunanji člani gledališča; zunanji sodelavci / zunanje gojenke v samostanu gojenke, ki se ne pripravljajo na redovniški poklic
6. ki se na zunaj vidi, čutno zazna: stisk rok je bil zunanji izraz pomiritve; zunanji znaki bolezni; zunanje lastnosti česa / zunanja pojavnost sveta / pod zunanjim mirom je skrival veliko razburjenje; veselje je bilo le zunanje navidezno, nepristno
7. ki ne zajema človekove duševnosti: zunanje lastnosti človeka; popisati zunanje življenje koga / zunanje vezi med ljudmi; dati prednost zunanjim vrednotam / zunanje doživljanje stvari s čuti; zunanje izkustvo dobljeno s čuti / realizem zunanjega sveta materialnega, tvarnega
// ki ne zajema bistvene, vsebinske strani česa: zunanji podatki o koncertu; zunanja podobnost stvari; notranja in zunanja zgradba besedila
8. nanašajoč se na zunanjost: zunanji osebni opis; spremenjena zunanja podoba mesta; zunanja urejenost stavb / lep zunanji videz, vtis
● zunanji požar požar v naravi ali na površini stavbe, predmeta
♦ anat. (zunanji) sluhovod cevasti del ušesa med uhljem in bobničem; žleza z zunanjim izločanjem žleza, iz katere po izvodilu izteka izloček v telesne votline ali na površino telesa; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; astron. zunanji planet planet, ki se giblje zunaj Zemljinega tira; biol. zunanji zajedavec zajedavec, ki živi na površju gostitelja; zunanja oploditev oploditev zunaj organizma; zunanje izločanje izločanje po izvodilu v telesne votline ali na površino telesa; geol. zunanje sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; eksogene sile; geom. zunanji kot sokot notranjega kota; lit. zunanja zgradba literarnega dela obseg, razčlenjenost na enote, zaporedje enot; med. zdravilo za zunanjo uporabo zdravilo, ki se daje na kožo; obl. zunanji šiv šiv, zlasti okrasni, ki je izrazit na zunanji strani oblačila; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; rač. zunanji pomnilnik; rad. zunanji prenos prenos dogajanja, ki ne poteka v studiu; šol. zunanja šola nekdaj šola, ki ni namenjena vzgajanju, šolanju za duhovniški, redovniški poklic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

žalováti -újem nedov. (á ȗ)
1. čutiti, izražati žalost zaradi smrti, izgube koga: ne žalujte, saj se vrnemo; žalovati za očetom; ekspr. vsa dežela je žalovala za njim; bridko, dolgo, naglas žalovati / žalovati po domovini, za nekdanjimi časi / v osmrtnicah za pokojnikom žalujejo žena in otroci / slavec ne žaluje več, ampak veselo poje; krava žaluje za teletom
// knjiž. biti žalosten, žalostiti se: žalovati zaradi zamujene priložnosti; žaluje, ker ni več svoboden
2. v spomin na umrlega nositi oblačilo žalne barve in se ne udeleževati zabavnih prireditev: eno leto je žalovala po možu, za možem
● ekspr. tudi potok žaluje teče počasi, nerazgibano; ekspr. zapuščeni sadovnjak žaluje je prazen, pust

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Število zadetkov: 91