bíti1 bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ)
1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem; pren. luč bije v oči; trušč nam bije v ušesa
// udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca; togotno biti okoli sebe
2. dajati komu udarce: bije in udriha; biti do krvi; biti po glavi; bije ga kot živino; biti se po čelu
// knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko; biti boj s sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti hude duševne boje
3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije; preh. njihova ura bije tudi četrti; ura kaže tri in bije dve; pol bije; nar. ura je bila osmo osem; brezoseb. deset je bilo; pravkar bije pet
4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije; srce bije divje, hitro; srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah
5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona; brezoseb. plat zvona je bilo; pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona
// star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči: biti na cimbale; biti v boben
6. knjiž. širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad; pren. iz njegovih besed bije sovraštvo
● kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas je, da to stori; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti; biti (si) takt s palico dajati (si) takt; star. otroci bijejo žogo igrajo nogomet; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; star. srce mu za drugo bije ljubi drugo
♦ etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

bíti, bȋjem, vb. impf. schlagen, preg. večkrat bit, kakor sit, Jan. (Slovn.); b. se, kämpfen, eine Schlacht liefern; boj b., einen Kampf kämpfen, Cig., C.; Valjhun — boj krvavi Že dolgo bije za krščansko vero, Preš.; z nogami ob tla b. auf den Boden stampfen; takt b., den Takt schlagen, Cig.; na zvon b., an die Glocke anschlagen; b. plat zvona, die Feuerglocke läuten; ura bije eno, deset, es schlägt ein, zehn Uhr; — srce, žila bije, das Herz, der Puls schlägt; — potok na zid bije, der Bach bespült die Mauer, Cig.; ptiči v vinograd bijejo, die Vögel dringen in den Weingarten, C.; na pete komu b., jemanden verfolgen, Cig.; smrt mu na pete bije, er ist in Todesgefahr, Z.; vse bije na to, da ... alles zielt dahin, dass ... to na-me bije, das geht mich an, Cig.; sum bije na koga, man hat ihn im Verdacht, Nov.; b. na kaj, auf etwas anspielen, Cig.; ta stvar bije v izročeno področje, es handelt sich dabei um Gegenstände des übertragenen Wirkungskreises, Levst. (Nauk); v oči bije, es fällt in die Augen, Cig., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

dajáti dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ)
1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje / dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati; dajati na upanje; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš
// podarjati, poklanjati: dajati za spomin / dajati darove, miloščino
// delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim
// delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena
2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati; krvodajalci dajejo kri
3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo
4. s širokim pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle
b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam; otroke so dajali študirat pošiljali
// z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti
5. pog. plačevati: dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal
6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka; plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk; ovca daje volno / drevo daje vrtu senco; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira / pohištvo daje sobi poseben pečat, ton; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost; šola daje izobrazbo izobražuje
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije; dajati nauke, odgovore; dajati pohujšanje pohujševati; dajati pomoč pomagati; dajati ukaze ukazovati; star. dajati hvalo
8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro; ves čas je dajal drva na ogenj
9. navadno z nikalnico delati, da se kaj lahko godi: skrbi mu ne dajejo spati; tega mi duša, srce, vest ne daje
10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1: vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel
11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti: želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje
● ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati se

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

družáben -bna -o prid. (á ā)
1. nanašajoč se na razvedrilo, zabavo: družabna igra, prireditev / razgibano družabno življenje / uredili so nove družabne prostore / takrat je pokazal svoje družabne spretnosti / prirediti družabni večer gostu na čast
♦ kor. družabni ples ples, namenjen predvsem zabavi
// ki je rad med ljudmi in zna zabavati: družaben človek; ni preveč družaben; že od nekdaj je zelo družaben
2. nanašajoč se na medsebojne človeške odnose v določenem okolju, krogu: družabni takt; izpolnjevati družabne obveznosti; oblike družabnega občevanja; družabna pravila
// ki živi v kolektivu, v družbi; družben: človek je družabno bitje
3. zastar. družben: razprava o družabnem pomenu dela; v romanu smeši avtor družabni red svoje dobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

dvóčetrtínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
glasb. ki obsega dve četrtinki: dvočetrtinski takt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

dvóčetrtínski -a -o (ọ̑ȋ) ~ takt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

dvódélen -lna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki ima dva dela: klop ob peči je bila dvodelna; dvodelna obleka; dvodelna skladba / dvodelne kopalke; dvodelna omara; dvodelno okno; dvodelna vrata
♦ friz. dvodelna brada brada z dolgimi, v spodnjem delu v dva pramena razdeljenimi kocinami; glasb. dvodelni takt dvodobni takt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

dvódôben -bna -o prid. (ọ̑-ó ọ̑-ō)
glasb. ki obsega dve dobi: dvodobni takt / polka je dvodoben ples

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

dvódôben -bna -o (ọ̑ó; ọ̑ó ọ̑ȏ ọ̑ó)
dvódôbni -a -o (ọ̑ó) ~ takt
dvódôbnost -i ž, pojm. (ọ̑ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

dvóosmínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
glasb. ki obsega dve osminki: dvoosminski takt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

dvóosmínski -a -o (ọ̑ȋ) ~ takt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

dvópolovínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
glasb. ki obsega dve polovinki: dvopolovinski takt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

dvópolovínski -a -o (ọ̑ȋ) glasb. ~ takt
dvópolovínskost -i ž, pojm. (ọ̑ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

ênodôben1 -bna -o prid. (ē-ó ē-ō)
glasb. ki obsega eno dobo: enodobni takt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

ênodôben -bna -o (é/ȇó; é/ȇó é/ȇȏ é/ȇó) glasb.
ênodôbni -a -o (é/ȇó) ~ takt
ênodôbnost -i ž, pojm. (é/ȇó) glasb.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

gígahêrc gígahêrca; in gigahertz samostalnik moškega spola [gígahêrc] ETIMOLOGIJA: ↑gigahertz
gígahêrčni gígahêrčna gígahêrčno pridevnik [gígahêrčni] ETIMOLOGIJA: ↑gigaherc

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

gigahertz gigahertza; in gígahêrc samostalnik moškega spola [gígahêrc] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; iz novoklas. giga.. ‛milijarda osnovnih enot’ iz gr. gígas ‛velikan, orjak’ in ‛mogočen’ + ↑hertz
hmtadra [hə̀mtadra in hm̀tadra] medm. (ə̏; m̏)
posnema takt, ritem pri plesu:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

hmtadra [hə̀m] posnem. medm. (ə̏) ~, je vodila takt harmonika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

Kako zapisujemo taktovske načine?

Pri branju glasbenih člankov sem mi je porajalo naslednje vprašanje, kako pravilno zapisujemo taktovske načine? Npr.: tričetrtinski taktovski način; 3/4?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

mȃrš -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

mégahêrc mégahêrca; in megahertz samostalnik moškega spola [mégahêrc] ETIMOLOGIJA: ↑megahertz
megahertz megahertza; in mégahêrc samostalnik moškega spola [mégahêrc] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Megahertz, angl., frc. megahertz, iz novoklas. mega.. ‛milijon osnovnih enot’ iz gr. méga.. ‛zelo, silno, mnogo’ iz mégas ‛velik’ + ↑hertz
metronọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

mọ́da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

modẹ̑l1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

modéren -ērna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

modificȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

pétdélen -lna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki ima pet delov: petdelna skladba
♦ glasb. petdelni takt petdobni takt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

pétdélen -lna -o (ẹ̑ẹ̑) Skladba je ~a
pétdélni -a -o (ẹ̑ẹ̑) glasb. ~ takt petdobni takt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

pétdôben -bna -o prid. (ẹ̑-ó ẹ̑-ō)
glasb. ki obsega pet dob: petdobni takt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

pétdôben -bna -o (ẹ̑ó; ẹ̑ó ẹ̑ȏ ẹ̑ó) Ta takt ni ~
pétdôbni -a -o (ẹ̑ó) glasb. ~ takt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

plôskanje -a s (ȏ)
glagolnik od ploskati: dajati takt s ploskanjem / sprejeli so ga z burnim ploskanjem; navdušeno ploskanje občinstva / slišati je bilo ploskanje po vodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

plôskati -am nedov. (ȏ)
1. udarjati z dlanjo ob dlan: otroci so stali v krogu in ploskali
// z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje: gledalci so navdušeno ploskali / ploskati govorniku, igralcem
// ekspr. izražati navdušenje, odobravanje sploh: kako moreš ploskati takim stvarem / občudovali so ga in mu ploskali
2. slišno, plosko udarjati: mati je ploskala s perilom ob perilnik; otrok ploska po vodi / ekspr. ploskati po licu
// ekspr. slišno, plosko padati: dež je ploskal v curkih
3. dajati ploskanju podobne glasove: še vedno so ploskali udarci; brezoseb. konji so stopali po lužah, da je ploskalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

prèdtákt -a m (ȅ-ȃ)
glasb. nepopolni takt na začetku skladbe: predtakt obsega eno četrtinko; pren., knjiž. ta umetnina je predtakt razcveta našega baroka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

pribíjati -am nedov. (í)
1. z žebljem, žeblji pritrjevati: stal je na lestvi in pribijal desko z napisom; pribijati plakate / ekspr. streli brzostrelke so ga pribijali k tlom
2. nar. tolči, potrkavati: plesal je in pribijal s škornji; pribijal je, da se je pod tresel / kolesa so pribijala takt
3. odločno govoriti, nepreklicno izjavljati: nismo hodili po lahkomiselnih potih, je pribijal starec / ekspr. pribijal je besedo za besedo odločno izgovarjal; publ. o notranjem dogajanju avtor ne govori, pribija le posledice poudarja; ekspr. s temi besedami je pribijal svoje trditve utemeljeval, podpiral

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

pritrkávati -am nedov. (ȃ)
1. v krščanskem okolju zvoniti tako, da se ritmično udarja po dveh ali več zvonovih: cerkovnik pritrkava s srednjim in malim zvonom; zvoniti in pritrkavati / pritrkavati k prazniku / zvonovi ubrano pritrkavajo
2. udarjati ob kaj, po čem, navadno ritmično; potrkavati: s palico je pritrkaval ob pločnik; pritrkavati z nogo pri plesu / ekspr. kolesa so enolično pritrkavala / pritrkavati takt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

pritrkávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; pritrkávanje (ȃ) kaj ~ takt; pritrkavati k/h čemu ~ k prazniku; pritrkavati z/s čim ob kaj ~ s palico ob pločnik potrkavati; ~ z malim zvonom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

rítem -tma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

šéstosmínski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ)
glasb. ki obsega šest osmink: šestosminski takt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

šéstosmínski -a -o (ẹ̑ȋ) ~ takt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

štíričetrtínski -a -o prid. (ī-ȋ)
glasb. ki obsega štiri četrtinke: štiričetrtinski takt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

štíričetrtínski -a -o (í/ȋȋ) ~ takt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

štíridôben -bna -o prid. (ī-ó ī-ō)
glasb. ki obsega štiri dobe: štiridobni takt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

štíridôben -bna -o (í/ȋó; í/ȋó í/ȋȏ í/ȋó)
štíridôbni -a -o (í/ȋó) ~ takt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

štíriosmínski -a -o prid. (ī-ȋ)
glasb. ki obsega štiri osminke: štiriosminski takt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

štíriosmínski -a -o (í/ȋȋ) ~ takt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tȃksa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tákt1 -a m (ȃ)
občutek za primerno ravnanje, vedenje pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi: pri delu s strankami je potreben takt; imeti, pridobiti si takt; biti brez takta; očitati komu pomanjkanje takta / takt zahteva, da mu odgovoriš pravila o lepem vedenju; ta poklic zahteva dosti takta rahločutnosti, obzirnosti / odgovoril je samo zaradi takta iz vljudnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tákt2 -a m (ȃ)
1. glasb. metrična enota iz določenega števila poudarjenih in nepoudarjenih dob: razmejiti takte s taktnicami; poudarjena doba takta; število dob v taktu / izpustiti prvi takt; uvodni takti skladbe
// urejenost metrične enote glede na število, trajanje in poudarjenost dob: spremeniti takt v drugem delu skladbe; tričetrtinski takt; ritem in takt / takt valčka
2. kar določa enakomernost ponavljanja gibov: dajati si takt z roko / hoditi, plesati po taktu; udarjati po taktu / držati takt pri plesu ritem
3. rač. hitrost, s katero procesor izvaja računsko operacijo: dosegati visoke takte; pomnilnik, vodilo deluje s taktom, pri taktu 1000 MHz / delovni, procesorski takt; procesorji z nizkim, visokim taktom (delovanja); štirijedrni procesor s taktom 3,2 GHz
♦ jezikosl. govorni takt enota naglašenega in naslednjih nenaglašenih zlogov do premora ali do naslednjega naglašenega zloga istega segmenta; strojn. delovni takt delovni gib

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tákt1 -a m, pojm. (ȃ) vljudnost, olika: imeti ~; človek brez ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tákt2 -a m (ȃ) glasb. razmejiti ~e s taktnicami; pojm. tričetrtinski ~; plesati po ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tákt1 -a m
občutek za primerno ravnanje, vedenje pri občevanju z ljudmipojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024

tákt2 -a m
glasb. urejenost metrične enote glede na število, trajanje in poudarjenost dob
SINONIMI:
glasb. taktovni način, glasb. taktovski način
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik dajati si takt
GLEJ ŠE: gib

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024

tȃkt1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tȃkt2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tākt, m. udarjanje pri glasbi, der Takt; t. biti, den Takt schlagen; — (pren.) = obzirnost nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

takt (takt, toft, toht) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

tákt -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tákt -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tákten2 -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na takt2: drugi taktni del / taktna črta taktnica
♦ strojn. 4-taktni motor štiritaktni motor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tȃkten1 – glej tȃkt1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tākten2 – glej tȃkt2

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tāktən, -tna, adj. Takt-; — = obziren, taktvoll, nk.; taktno obnašanje, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

taktȋrati – glej tȃkt1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

taktȋrka – glej tȃkt1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tȃktnica – glej tȃkt1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tāktnost – glej tȃkt2

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

táktovski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na takt2: taktovska skupina / taktovski način urejenost metrične enote glede na število, trajanje in poudarjenost dob

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tangẹ̑nta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

toft samostalnik moškega spola

GLEJ: takt

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

toht samostalnik moškega spola

GLEJ: takt

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

tríčetrtínski -a -o prid. (ȋ-ȋ)
nanašajoč se na tri četrtine: tričetrtinska dolžina; izglasovati s tričetrtinsko večino / tričetrtinski plašč plašč z robom tik nad koleni; tričetrtinski rokavi rokavi, ki segajo do komolcev ali približno do polovice podlakti; tričetrtinske (dolge) hlače hlače, katerih hlačnice segajo do sredine goleni; tričetrtinske (kratke) hlače hlače, katerih hlačnice segajo do sredine stegen
♦ glasb. tričetrtinski takt takt, ki obsega tri četrtinke; tričetrtinska godala godala, katerih velikost je približno tri četrtine normalne, prirejena za igranje otrok; kor. tričetrtinski obrat plesni obrat za 270°

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tríčetrtínski -a -o (ȋȋ) ~ takt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

trídôben -bna -o prid. (ȋ-ó ȋ-ō)
glasb. ki obsega tri dobe: tridobni takt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

trídôben -bna -o (ȋó; ȋó ȋȏ ȋó)
trídôbni -a -o (ȋó) ~ takt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tríosmínski -a -o prid. (ȋ-ȋ)
glasb. ki obsega tri osminke: triosminski takt
♦ kor. triosminski obrat plesni obrat za 135°

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

tríosmínski -a -o (ȋȋ) ~ takt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

udárjati -am nedov. (á)
1. sunkovito dotikati se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: udarjati žival; udarjati po licih; udarjati s palico, z roko; močno, rahlo udarjati; pren. udarjati z besedo, jezikom
// sunkovito dotikati se česa, navadno z določenim namenom: udarjati žogo; udarjati na boben, po bobnu; s pestjo udarjati po vratih; udarjati s petami ob tla
// dajati glasove ob sunkovitem dotiku: ura v stolpu udarja vsake pol ure; odsekano, zamolklo udarjati / ura je pravkar udarjala polnoč z zvočnimi znaki naznanjala / z nogo udarjati takt
2. premikajoč se sunkovito dotikati se česa: mlinsko kolo udarja ob vodo; kolesa udarjajo ob tirnice / burja udarja v okno
3. delati sunkovite gibe: ptica udarja z razprtimi krili / srce ji je močno udarjalo
4. v zvezi s strela zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo in povzročati močne poke: strele udarjajo v skale / nepreh. kadar udarjajo strele, jo je zelo strah
5. nepreh., ekspr., s prislovnim določilom nenadoma, silovito nastopati, pojavljati se: izpod hriba udarja voda / strašne misli so mu udarjale v glavo; podzavestna hotenja udarjajo na dan
// pojavljati se v čutno močno zaznavni obliki: v nos jim je udarjal hud smrad; z razgretega tlaka je udarjala vročina / na uho so jim udarjali čudni glasovi slišali so se
// postajati opazen, viden: skozi belež udarja stara barva / v romanu udarja na dan pisateljev realizem
6. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: cene so jih zelo udarjale; udarjale so jih nadloge in nesreče
7. pog., navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročati negativne posledice: slab zrak ji je udarjal na pljuča
● ekspr. njegove besede so jo trdo udarjale zelo prizadevale; ekspr. njene obleke so močno udarjale v oči bile zelo, hitro opazne; udarjati v prazno ne da bi zadel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

ustrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. 1) auffangen, Cig., C.; — bemerken, Jan.; — 2) nach Wunsch thun, einen Gefallen erweisen; s tem si mi zelo ustregel; willfahren; u. želji, dem Wunsche entsprechen; — 3) u. se, in Übereinstimmung kommen: mlatiči so se ustregli (sind in den Takt gekommen), u. se pri hoji, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

ustrẹ́zati, -am, vb. impf. ad ustreči; 1) nach Wunsch thun; u. komu; willfahren: u. željam, zahtevam; — entsprechen, nk.; tako ustreza stari slovenščini, Levst. (Nauk); u. zakonu, DZ.; — 2) u. se, übereinstimmen, Cig., Jan.; glasovi se ustrezajo, Cig.; u. se pri hoji, Schritt halten, Gor.; mlatiči se ustrezajo, die Drescher halten Takt, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

zamahováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami; mahati: pri govorjenju je zamahoval okrog sebe / galebi zamahujejo s krili / zamahoval je s palico na vse strani / ekspr. začel je zamahovati s signalnima zastavicama dajati znake
// delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: zamahovati v pozdrav / od daleč ji je zamahoval, naj molči
2. z gibi roke izražati odklonilen odnos, omalovaževanje, zaničevanje: ob njenih besedah je samo zamahoval
3. ekspr. udarjati, tolči: s kladivom zamahovati po razbeljenem železu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

Število zadetkov: 83