tam prisl., F69, adagia sunt: kir nei bogaſtva, tam nei lakomnoſti; eo usque, noter do tam, taku dalezh, noter do letu; huc illuc, ſem ter tám; ibi, tamkai, tam; istac, leunód, tám ṡkuṡi, tod ṡkuṡi; istinc, tam, tamkai, leundi; oberrare, ſe okuli ſem ter tám klatiti; sinuare, ſe ſem ter tám saviati; superius, oṡgorai, tam gori, ſhe viſhe ṡgorai; volaticus, -a, -um, ſem ter tám letezhi
klatiti se nedov., F18, agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom ygrá, inu ſe po desheli klati; ambubaja, ena ṡhena, katera ſe rada klati, ena pyanka; circumvagus, kateri ſe povſod okuli klati; dispalare, ſem ter tám vleizhi, ſe klatiti; divagari, ſe okuli klatiti; emiſsarius, -rÿ, en nepokoini zhlovik, kateri ſe okuli klati, ali ṡkazhe, inu drugim nepokoi déla; errare, ṡahajati, poot gréſhiti, ſe klatiti, ſe ṡmotiti, faliti; erraticus, -a, -um, kateri ſe ſem ter tam klati; inerrare, ſe ſem ter tám klatiti; lurcari, ſe okuli klatiti, inu ṡhterzati; oberrare, ſe okuli ſem ter tám klatiti; omnivagus, -a, -um, katere ſe povſod ſem ter tám klati inu hodi; pererrare, ſylnu ṡahajati, ſe okuli klatiti; pervagari, ſem ter tám ſe klatiti, vandrati, inu hoditi; pervagatus, -a, -um, kateri ſe je povſód klatil, ſem ter tám hodil; pervagus, -a, -um, klateṡh, kateri ſe povſód klati; suberrare, enu malu ṡahajati, ali ſe okuli klatiti; vagari, ſe ſem ter tám klatiti, potépati, ſe vlazhiti, ṡhterlinkati; prim. klateoč
tekati nedov., F12, chytrina, otrozhka ygra, kir okuli eniga ſidezhiga tékajo; circuncurrere, obtezhi, okuli tékati; circuncursare, ſem ter tam tékati; cursare, ſem ter tam tekati; cursare, et cursitare, ſem ter tám tékati; cursitare, vſeṡkuṡi tékati; decurrere, doli tezhi, doli tékati; discurrere, ſem ter tám tekati, okuli tékati; gymnicus, gymnasticus, ozhitnu ygranîe, kir nagi tékajo ludje; pararius, kateri okuli teika, inu danarje napuſſodo yṡzhe, ali naide; profluvium, -ÿ, en flus is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡaderṡhati
sem prisl., F82, adesdum, ſem poidi, ſem ali leſſim pridi, ſtui tukai; advectere, ſem ali tiá pelati; allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti, bliẛu pertezhi, perléſti; circuncursare, ſem ter tam tékati; famigerator, kateri ſem ter tám poſhte noſſi; huc illuc, ſem ter tám; fluxus, et refluxus maris, tèk tega morjá tiá inu ſem; ultrò citroque, ſem ter tiá; volaticus, -a, -um, ſem ter tám letezhi
vglih prisl., F17, I. adaequare, porovnati, ẛglihati, perglihati, vglih ſturiti; aequaliter, enaku, vglih; exadversum, et exadverso, vglyh tam zhes, tam vprég; planum, ravnu, ploſhnîatu, vglyh; II. aequipondium, -dÿ, vglyh vaga
visoko prisl., F
31,
altè, viſſoko;
altivolans, altivolus, viſſoku létajózh;
arduitas, ſtermúſt,
viſſoku, inu teṡhku hoditi;
excelse, viſsoku;
glorificatus, -a, -um, viſſoku zheṡzhen;
sublate, viſſoku, prevṡètnu;
sublimiter, viſſoku- više , F9, altius, viſhe gori, glaſnéſhe; ascendere, gori poiti, viſhe ſtopiti; citra modum, prevezh, viſhe, pres vſe mère; eminens, tá kir viſhe ſtojy, previſſok; eminere, previſſoku vun gledati, viſhe ſtati, ſe puſtiti viditi; excellere, viſhe biti kakòr en drugi; prominere, viſhe biti, vun ſtati, zhès druge gledati, ſe ṡkaṡati; supereminere, oṡgorai viſhe ſtati, oṡgorai vun gledati; superius, oṡgorai, tam gori, ſhe viſhe ṡgorai
- najviše , summè, narviſhe
prevaliti dov., F3, pervolvere, prevaliti, ſem ter tám valati, platelze ſem ter tám prevreizhi; revolubilis, -le, kar ſe more prevaliti, ali valati, inu naṡai obarniti; revolvere, preplatlati, prevaliti, ſem ter tám valati, okuli obarniti
razsejati dov., F3, diſseminare, ſem ter tám reſjati; diſserere, reſjati, ſem ter tám ſjati; proseminare, ſem ter tám ſjati, vun reſjati
valjati1 nedov., F7, circunvolvere, okuli valati, tozhiti, pervaliti; cylindrus, -dri, en maihen podougovati, inu okrogli kamen, s'katerim ſe na nyvi vala; pervolvere, prevaliti, ſem ter tám valati, platelze ſem ter tám prevreizhi; revolubilis, -le, kar ſe more prevaliti, ali valati, inu naṡai obarniti; revolvere, preplatlati, prevaliti, ſem ter tám valati, okuli obarniti; volgiolum, en ploh na katerim ſe kai vala; volvere, valati, kobizati
ali vez., F3102, aceuere, okiſſati, ali kiſſiliti, ali kiſſilu ſturiti; addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti; adinere, blisi, ali notar poſtaviti; adire, k'enimu poiti, ali priti; aditus, -us, priſtop, ali perſtop; advectere, ſem ali tiá pelati; anilitas, beila ali ſiva ſtarost; anterius, ſprédai, ali naprei; aut, ali; erivare, vodó reſpelati, ali is potoka ſem ter tam odpelati; natator, kateri plava, ali kir plava; oblangvere, ſlab, ali truden biti, oſlabiti; praetervehere, mimú pelati, ali daile pelati; ſideralis, -le, tega ṡveiṡdja, ali kar tem ṡveiṡdam, ali ṡveiṡdju ſliſhi
bežati nedov., F18, apage, apagesis, poberi ſe, béṡhi prózh, prózh; diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam béṡhati; fugam ardet abire, vus gory kakú bi béṡhal; fugam capere, béṡhati, pobégniti; fugere, béṡhati; fugere conspectum alicuius, pred poglèdam ali ozhmy eniga béṡhati; fugiendus, pred katerim ſe ima béṡhati; fugitare, hitru béṡhati; fugitor, kateri béṡhy; fugiturus, kateri bó béṡhal; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati; lucifugus, -a, -um, temnîak, kateri pred ſvitlobo beiṡhy, inu jo ſovraṡhi; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy; profugium, -ÿ, perbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more beiṡhati; provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza; subterfugere, na ṡkrivnim prózh béṡhati; suffugere, na ṡkrivnim prózh beiṡhati; terga dare, harbat oberniti, inu beiṡhati
bogastvo1 s, F5, adagia sunt: kir nei bogaſtva, tam nei lakomnoſti; divitiae, -arum, bogatie, doſti blagá, bogaſtvu; gaza, -ae, ſhaz, blagú, bogaſtvu, bogatia; opulentia, -ae, premoṡhnoſt velika, bogaſtvu; peculium, perṡhparani, inu s'déllom dobiti danarji, bogaſtvu s'gotovimi danarji, inu s'doſti imenîam
gori prisl., F186, I. altius, viſhe gori, glaſnéſhe; ascende calve, poidi gori pleiſhiviz. 4.Reg:2.v.23; succuſsio, gori ſtrèſſanîe; super, zhes, na, per, daile, gori, verhu, oṡgorai; superius, oṡgorai, tam gori, ſhe viſhe ṡgorai; gory, ardet, aliàs gori, sursum; sursum, gori, k'viṡhku; suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe; suspicere, gori gledati, gori pogledati; II. abdicare ſe magistratu, ſvojo ſluṡhbó gori ṡdati; adnutrire, perrediti, ẛréditi, gori ṡrediti; adoptio, adoptatio, isvolenîe, gori vsètje na meiſti deteta; adoptatitius, ṡa ſyna gori vṡèt; arrectus, -a, -um, gori vsdignîen na kviṡku; ascensio, ascensus, gori hojenîe; bullit mare, murje kipy, gori ṡhene; crescere, raſti, gori jemati; eos, eois, ẛarja, kadar ſonze gori grè, ẛora; expirare, vmreiti, dúh gori dati; exurgere, gori vſtati; pergere, naprei poiti, ali vleizhi, v:g: je gori vleikel v'Betlehem; perscriptio, gori popiſſovanîe; proficere, tekniti, tek iméti, naprei iti, gori vṡèti, gori jemati, gori pomagati; resurectio, gori vſtanîe; resurgere, gori vſtati, ṡupèt gori vſtati; scandere, laṡiti, gori leiſti, gori poiti; urbem ponere, enu méſtu gori ṡydati, ali zimprati; prim. gor
lakomnost ž, F7, adagia sunt: kir nei bogaſtva, tam nei lakomnoſti; ambitio, zhaſty lakomnoſt, vekſhe zhaſty ẛhela; auri sacra fames, tá gerda lakomnoſt; avaritia, lakomnia, lakomnoſt, ẛkopúſt, ſamogoltnoſt; aviditas, neṡmaſna velika ẛhela, gaitikoſt, lakomnoſt; iminenti avaritîâ eſse, cilú na lakomnoſt ſe podati; philargyria, lakomnoſt ſrebrá
nesti1 nedov., F18, asportare, odneſti, prózh neſti; canephora, ena ẛhena, katera na glavi eno pletenizo neſſe; cistellatrix, dékla, katera korbo ẛa Goſpodinîo neſſe; cothurnatus, ṡlaſti kateri velike rizhy, inu huale v'piſſanîu naprei neſſe; dierre, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti; ferre, neſti, ṡaneſti, noſſiti; ferre exequias, marlizhe neſti pokopati; funerare, h'pogrèbu neſti, pokopavati; introferre, notar noſſiti, neſti; pomere, naprei dati, vſe zhiſtu povédati, naprei neſti, vunkai svleizhi; portare, noſſiti, neſti, pernaſhati; praeferre, naprei neſti; praeportare, naprei neſti; praeripere, prevṡèti s'ſylo, tukai odtergati, in tia neſti; progerere, vunkai neſti, ali naprei perneſti; suggerere, podaviti, notar dati, naprei neſti; transportare, preneſti, zhes na uno ſtran neſti; prim. nesen
odkladati nedov., F3, differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti, odlaſhati, reṡlozhiti, odkladati, na daile vleizhi, preloṡhiti
odlašati nedov., F14, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; crastinare, odlaſhati; cunctari, pozhakovati, odlaſhati, ſe muditi, premiſhlovati, ẛavlézhi; differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti, odlaſhati, reṡlozhiti; facere inducias, odlaſhati; moram facere, odlaſhati; procrastinare, odlaſhati, od dnè do dnè, na dolgu vlézhi; prolongare, na daile vleizhi, odlaſhati, prevleizhi; prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati, odloṡhiti nadaile; prosequi opus, s'déllom ne odlaſhati, naprei délati; protrahere, potegniti, naprei vleizhi: tudi odlaſhati, na daile vleizhi; recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na jutri, ali na dale odloṡhiti, ali odlaſhati; tardare, shtentati, odlaſhati, kaſniti ſe
odložiti dov., F9, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; degravare, teṡhavo naloṡhiti, ali odloṡhiti; differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti; exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati; levo, -re, vṡdigniti, lahku ſturiti, odvṡèti, odloṡhiti; prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati, odloṡhiti nadaile; recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na jutri, ali na dale odloṡhiti, ali odlaſhati; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; seponere, odloṡhiti, odſtaviti, na ſtrán poſtaviti
odmikati se nedov., diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam béṡhati, inu ſe ẛgovarjati, ſe reſtezhi, ṡbégniti
odpeljati dov., F6, abdúcere, prózh odpelati, odverniti, ẛapelati; avehere, prózh pelati, odpelati, odvositi; devehere, doli pelati, odpelati, prózh pelati; erivare, vodó reſpelati, ali is potoka ſem ter tam odpelati; rapere, po syli vṡèti, inu odneſti, ali odpelati; seducere, ṡapelati, ſpazhiti, ali pazhiti eniga, odpelati
platelc1 m, F6, bracteola, plehek, platelz; evolvere librum, platelze v'buquah prevrazhati; pagina, -ae, platelz is buqui, ena ſtrán platelza; papyrus, -ri, vel papyrum, -ri, je enu drevze v'Egypti, s'kateriga ſe veliki platelzi narejajo, de ſe na nîe piſhe; pervolvere, prevaliti, ſem ter tám valati, platelze ſem ter tám prevreizhi
poleg prisl., F14, adjacere, poleg, ali bliṡu leṡhati, tik leṡhati, raven leshati; aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti; aſsistere, perſtopiti, per enim ſtati, pomagati, poleg ſtati; asternere, tiá poloṡhiti, ali poſtelati, polig pogarniti; astruere, gori zimprati, nakladati, polig ẛydati; circa, circum, okuli, poleg, bliṡi; considere, poleg ſeſti, ſe poſaditi; internidificare, poleg gnéṡditi, gnéṡdu delati; juxta, poleg, per, bliṡu, ravn; penes, cilú bliṡi, poleg, s'raven, per; secus, drugazhi, polik, raven; succisivus, -a, -um, polek, ṡraven
posedati nedov., F3, reses, -dis, lein, tragliu, kateri li poſsida, inu n'hozhe délati; sellariola, pupina, ena oṡhtaria, kir ty pyani bratje poſſédajo, inu pyanzhujejo; seſsitare, tú ter tam poſſeidati, vedan, inu vſeṡkuṡi ſedéti
postaviti se dov., F12, aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti; collocare se, v'meiſtiti ſe, na enu meiſtu ſe poſtaviti, ſe vſedlati; exponere se periculo, v'nevarnoſt ſe vdati, poſtaviti; intercedere, ṡaproſſiti, porok biti, s'eniga oblubiti, ſe v'meis poſtaviti; negare, tajiti, ſe v'taibo poſtaviti; obfirmare, obſtanoviti, ſe ṡupar poſtaviti, ṡupar ſtati; obluctari, ſe ṡupar fehtati, ſe ṡupar poſtaviti, ṡupar ſtati; obniti, ṡupar ſe darṡhati, s'vſó mozhjó ſe ṡupar poſtaviti; opponere, ſe ṡupar poſtaviti, pruti poſtaviti; resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v branbo poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti, pruti ſtati; vini radix, terta katera is korenie ṡhene, ali raſte, inu s'korenino rèd ſe poſtavi
potok m, F9, acesis, -sis, enu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim zveitjom kakor rigilzi roshe; alveus, graben v'potoki, ſtruga; erivare, vodé reſpelati, ali is potoka, ſem ter tam odpelati; euripus, -pi, en potok, kateri en krail[!] okuli inu okuli obdá; fluvius, tekozha voda, potok; rivus, -vi, potok, ſtruga; torrens, en derèzhi potok, en nagil potok; trames, -tis, ena berv zhes potok
prevreči dov., F2, pervolvere, prevaliti, ſem ter tám valati, platelze ſem ter tám prevreizhi; subvertere aliquem, eniga prevrézhi
prisesti dov., aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti
razločiti dov., F17, decernere, odlozhiti, ſpoṡnati, obſoditi, reṡlozhiti, ṡkleniti, ſvojo mainungo povédati; decidere litem, pravdo opraviti, pravdo reṡlozhiti, ṡkleniti; decreturus, kateri hozhe kai reṡlozhiti, ali ſpoṡnati; definire, reṡlozhiti, ṡkleniti; determinare, odlozhiti, reṡlozhiti; differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti, odlaſhati, reṡlozhiti, odkladati; diffinire, h'konzu perpraviti, dokonzhati, reṡlozhiti; dijudicare, reſſoditi, reṡlozhiti, obſoditi, reṡlozhnu ſoditi; dirimere, separare, reṡlozhiti; discernere, reṡlozhiti, naroṡen djati, reṡdiliti; discerniculum, -li, ṡhenṡka glavna ygla ẛa laſſè reṡlozhiti; discludere, odpreiti, odkleniti, reṡlozhiti; discriminare, reṡlozhiti; dispicere, prou reṡgledati, reṡlozhiti, previditi, premiſliti, prevdariti; disponere, reſtaviti, reṡlozhiti, narediti, narovnati, reṡglihati, obrazhati; distinguere, reṡlozhiti, reṡlozhovati; urna, -ae, vedru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
raznesti dov., F4, deblaterare, reṡklafati, reṡneſti; differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti, odlaſhati, reṡlozhiti; divulgare, reṡglaſſiti, glaṡ reṡneſti, reṡnaſhati; percelebrare, povſod reṡglaſſiti, inu reṡneſti
razpeljati dov., F2, diducere, reṡvlézhi, reſtegniti, na vezh kraje reſpelati; erivare, vodó reſpelati, ali is potoka ſem ter tam odpelati
razteči se dov., F4, diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam béṡhati, inu ſe ẛgovarjati, ſe reſtezhi, ṡbégniti; dilabi, ſe ſpolṡniti, ſe reſtezhi, na ṡkriunim ſe reyti; dilabidus, -a, -um, kar ſe lahku popolṡne, preide, ali reſtezhe; permanare, ṡkuṡi tezhi, na ſhiroku ſe reſtezhi, ali reṡlyti
raztresen del., F7, diffusus, -a, -um, reṡbyt, reſtreſſen, reſhirjen, reſproſtren; dispersus, -a, -um, reṡkroplen, reſtreſſen, reṡdján; diſsipatus, -a, -um, reſtreſſen, reṡkroplen; palatus, -a, -um, â palor, paloris, ſem ter tám reſtreſſen; paſsi crines, reſtreſſeni laſſe; sparsim, ſem ter tám reſtreſſenu; sparsus, -a, -um, reſtreſſen
sedeti nedov., F26, aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti; conseſsor, kateri v'pravdi ſedy, paiṡizer; incubare, verhu leṡhati, ali gori leṡhati, ſedeiti,; incubare ovis, na jaizih leṡhati, ſedeiti; persedere, vſeṡkuṡi ſedéti; praesidere, naprei ſidéti, ali v'oblaſt poſtavlen biti; resedare, ṡupèt tihu biti, inu ſedeiti, potihniti, potolaṡhiti; residere, ſideiti, doli ſeſti, ṡupèt doli ſeſti, na enim meiſti oſtati; sedere, ſidéti, ſeſti; senaculum, -li, ſodna hiſha, kir Goſpudje v'pravdi ſidè; subsidere, ſpodai ſedéti, ſe vſeidati; prim. sedeč
sejati nedov., F24, adagia sunt: kakòr ſo ſjali, taku bodo ẛhèli; cribrare, ſjati ṡkuṡi reſhetu, reſhetati, ozhiniti; diſserere, reſjati, ſem ter tám ſjati; incernere, ṡkuṡi ſytu ſjati; insitor, tá kir zeipi, ſady, ſeye; interserere, v'meis ſjati, v'meis ſaditi, v'meis ṡméſhati; isatis, -tis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo; medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi; napina, -ae, nyva, proſtor, ali meiſtu, kir ſe reipa, ali kolṡzhiza ſeye; pollinarium cribrum, ſitu ṡa moko ſjati; praesere, naprei ſjati; proseminare, ſem ter tám ſjati, vun reſjati; rapina, -ae, tudi enu meiſtu kir ſe reipa ſeye; reseminare, ṡupèt ſjati, preſjati; reserere, ṡupèt ſaditi, ali ſjati; restibilis ager, nyva, katera ſe vſaku leitu ſeye; sator, -oris, ſeiviz, kateri ſeye, ali ſady; sementicus, -a, -um, kar ſe puſty ſjati, ali ṡaſjati; semen spargere, ſjati; seminare, ſjati; serere, poſjati, ſjati, ſiati, ſjanîe [str. 265b ]; subserere, ṡdaici ṡa enim ſjati, ali ſaditi; viciarium, -rÿ, nyva ṡa graſhizo, kir ſe grahoviza ſeye
sesti dov., F12, accubare, k'misi ſeſti, k'enimu lèzhi; aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti; circunsedere, okuli ſeſti, obſeſti; conscendere, ẛavſeſti, gori ſeſti, ſtopiti; considere, poleg ſeſti, ſe poſaditi; discumbere, per miṡi ſedéti, k'miṡi ſeſti v'en ſèſſel; persidere, oſtati, inu s'myrom ſedéti, nyzh gori vſtati, obſedéti, na tlá ſeſti, na tlá paſti; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza ... ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva; residere, ſideiti, doli ſeſti, ṡupèt doli ſeſti, na enim meiſti oſtati; sedere, ſideti, ſeſti; sidere, ſeſti, doli vſeſti, doli ſe vdati, ali uliezhi, ſe vſtaviti
skakanje s, F6, exultatio, veliku veſſelje, dobra vola, od veſſelja ṡkakanîe; halter, -ris, ena kugla k'ṡkakanîu ſvinzhena kakòr imajo taiſti, kateri na ſhtriku pleſhejo; insultura, ſem ter tám ṡkakanîe; saltatio, ṡkakanîe, plèṡ, pleſſanîe; scintillatio, ſem ter tám yṡker ṡkakanîe; tripudium, -dÿ, plèṡ, od veſſeljá ṡkakanîe
tako prisl., F100, aſsolet, takú je navada; decet sic fieri, ſe ſpodobi takú ſturiti; Deus ita decrevit, Búg je takú odlozhil; esto, bodi ſi takú, jeſt puſtym taku biti, bodi; intantum, tolikain, taku delezh; probabiliter, ṡkorai de je timu takú; sic, ja, takú, takú je; sit ita, nai bó takú; tam ille, quàm ego, taku dobru on, kakòr jeſt; utique, já, takú, kakupak, ṡagviſhnu; verene, je li timu takú
tamkaj prisl., F4, abusque, do tamkai; ibi, tamkai, tam; ibidem, ravnu tamkai; istinc, tam, tamkai, leundi
ter vez., F83, discurrere, ſem ter tám tekati, okuli tékati; et tamen, ter vender; huc illuc, ſem ter tám; jactatus, -a, -u, ſem ter tja verṡhen; palimpsestus, -ti, pergamen, ali oſlova koṡha ṡa piſſanîe, ter lahku ṡbriſſanîe; paulatim, po malim, pozhaſſi, ṡdai ter ṡdai, li ṡzhaſſom; puerascere, vekſhe ter vekſhe déte perhajati; subinde, vzhaſſi, vzhaſſi ter vzhaſſi; submonere, ṡdai ter ṡdai opominati, vzhaſſi opominati; subservire, poſluṡhiti, ṡdai ter ṡdai poſluṡhiti; vacillare, ſe ſpotikati, ſem ter ke s'nogami ṡaplétati, ſe ſpotikovati, zviblati
tu prisl., F5, adsum, tú ſim vprizho; asto, et adsto, tú ſtati, per enim ſtati; aſsum, et adſum, tú ſim; istud, tú, letú; seſsitare, tú ter tam poſſeidati, vedan, inu vſeṡkuṡi ſedéti
v'prek (vprek) prisl., F27, I. crepido, -nis, ena v'prég viſſezha ṡhkala; exadversum, et exadverso, vglyh tam zhes, tam vprég; subscus, -dis, laiṡhta, ali liſſeni pánt, s'katerim ſo daṡkè v'prek perbite; trajicere, prepelati ſe, v'prég ſe prepelati; tranare, prepelavati, zhès v'prég plavati; II. obversatio, ſem inu v'preik ṡhtarlinkanîe; transitio, prehod, v'prég hojenîe
vedan prisl., seſsitare, tú ter tam poſſeidati, vedan, inu vſeṡkuṡi ſedéti; prim. v'vedan
zbegniti dov., F2, diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam béṡhati, inu ſe ẛgovarjati, ſe reſtezhi, ṡbégniti; resilire, odṡkozhiti, ṡbeigniti
zgoraj (z'goraj) prisl., F9, I. cyclas, -dis, en dolg ṡhenṡki pláṡzh, en leip gvant, s'gorai voṡek, ſpodai ſhirok; destringere, poſékati, podréti, obſékati, okléſtiti, ṡgorai obribati, oſtergati; obeliscus, -ci, en dolg inu viſſok kamen, od ſpodai ſhirók, od ṡgorai ṡhpizhaſt; supercorruere, verhu paſti, od ṡgorai verhu paſti; superius, oṡgorai, tam gori, ſhe viſhe ṡgorai; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na; supradictus, -a, -um, ṡgorai imenován; suprapositus, -a, -um, ṡgorai poſtavlen; II. titulus, -li, tú ṡgoraj piẛmu, ali piſſanîe
zgovarjati se nedov., F3, diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam béṡhati, inu ſe ẛgovarjati, ſe reſtezhi, ṡbégniti; excusans, tá kateri ſe ṡgovarja; tergiversari, ſe kratiti, ſe ṡgovarjati, odpovédati, naṡai zamfati
brenčati nedov., F7, aſsonare, perſhtimati, v'kupai zvinkati, buzhati, brenzhati; bombilare, brenzhati; bombilare, brenzhati kakòr zhibele; crepitare, pokati, ſhuméti, perdéti, brenzhati; percrepare, mozhnú brenzhati, pokati, ſhuméti; strepere, strepitare, ṡhkripati, ſhuméti, brenzhati, ropotati, ravſhlati; trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tlèh ṡaṡhene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe
brkljavka ž, F2, crepitaculum, ṡkrabotula ẛa mlade otroke, berklauka, klepetez, klapotez; trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tléh ṡaṡhene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe
cijaziti nedov., trahere aliquem hac illacque, eniga ſem ter tám makatati, ziaṡiti
daleč prisl., F11, abstare, od dalezh ſtati; allucinor, tudi s'fliſsom gledati, od dalezh viditi; cominus, et eminus, od bliẛi, inu od dalezh; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy; eminus, od dalezh, ali od daile; eo usque, noter do tam, taku dalezh, noter do letu; longinquus, -a, -um, dalezhn, ali dalezh; patescere, ſe reṡproſtraniti, ṡazheti od dalezh ṡnan biti; perlongè, dalezh od leti; perlonginquus, -a, -um, ſylnu dalezhen, cilú od dalezh; prostare, od dalezh ſtati; prim. deleč
do predl., F147, abusque, do tamkai; a calce ad initium, od konza noter do ṡazhetka; ad id tempus, do tega zhaſſa; adunum, vſi, do eniga; ad vivum resecare, do ṡhiviga odréṡati; eo usque, noter do tam, taku dalezh, noter do letu; hucusque, doleti, do tukai, ali doſehmál; in, do, ut in crastinum, do jutri; in, od, ut in diem vivere, od dné do dné ṡhivéti; internuntiare, ſle od eniga do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvú délati; nudare, odkrivati, do naṡiga ſleizhi; pagatim, od vaſſi do vaſſi; penitus, cilú do konza; quotidie, vſak dán, od dnè do dnè; saltuatim, od ṡkoka do ṡkoka; talaris, -re, dolg do tal, dolg do peit; tenus mare, do morjá; usque, do, noter; viritim, od moṡhá do moṡhá; prim. doleti, dozdaj
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: do predl., da framenta [pripis pri geslu Internetio, vel internitio ... do konza pomorjenîe]
goniti nedov., F8, agi, voditi, ali goniti; eminari, goniti, gnati: tudi ſe groṡiti; exagitare, reṡdraṡhiti, eniga ſem ter tám gnati, okuli goniti; exigere, terjati, vun goniti; dispescere, reṡdruṡhiti, pelati od paſhe, notar pelati, goniti, lozhiti; feras excitare, et agitari, ṡvirino goniti, inu loviti; minare, goniti, gnati; trigarius, -rÿ, voṡnyk, kateri try koinîe per voṡi goni
iskra ž, F4, scintilla, -ae, ena yṡkra; scintillare, ſe laṡkatati, yṡkre kreſſati; scintillatio, ſem ter tám yṡker ṡkakanîe; strictura, -ae, te yṡkre, katere od reṡbeileniga ṡheléṡa ferkajo, kadar ſe ková
jezdariti nedov., F4, equitabilis, enu meiſtu kir ſe lahku yṡdari; equitare, jéṡditi, yṡdariti; inequitabilis, -le, kodar ſe ne more yṡdariti; obequitare, objéṡditi, okuli ſem ter tám jeṡdariti
kraj2 m, F11, fibra, -ae, breig ali krai per vodi, ali per kraju tekozhe vodè; litorea arx, en grád per kraju morjá; litorosus, -a, -um, kar je per kraju morjá, ali druge vodè; litus, -oris, krai vodè, breig, brúd, kraj morjá; navale, -lis, en morṡki brúd, per kraji morjà, kamer ſe ladje perveṡujejo; phasellus, ena ladjiza, s'katero ſe ſem ter tám per kraju voṡi; pulvini, valizhi na katerih ſe h'kraju is vodè ladje vun vleizhejo; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó; sinus maris, ṡlokoſt, ali en kot per kraju morja
ladjica ž, F17, acátié, ena lahka po vodi letezha ſa lou ladiza [str. 12b ]; acatium, -tÿ, ena lagka povodi letezha ẛa lou ladjiza [str. 12b ]; cymba, -ae, ladja, ladjiza, barka; cymbium, ena ẛa pytje poſſoda, kakòr ena ladjiza; cymbula, ladjiza cilú maihina; dactyliotheca, perſianska ladjiza; episcopius, ena ladja ṡa ludy loviti, ſhpegarṡka ladjiza; horia, vel oria, ena ribiṡka ladjiza, ali ladja; lembus, -bi, ena maihina ladyza, ali zhunizhik; lenunculus, -a, -um, en zhulnizik, ena ladyza; linter, -tris, en zhun, ali ladyza; lintrarius, goſpodár takeſhne ladyze, kateri v'zholnizhi v'prég voṡi; navicula, -ae, barzhiza, ladjiza; navigiolum, -li, en ſléherni zhuniz, ladjiza, ali barzhiza; oria, -ae, ena ribzhja ladiza; phasellus, ena ladjiza, s'katero ſe ſem ter tám per kraju voṡi; scalpha, -ae, ena ladyza, ali zholn ṡa ribizhe
leondi prisl., istinc, tam tamkai, leundi
leonod prisl., istac, leunód, tám ṡkuṡi, tod ṡkuṡi
leteč del., F7, acátié, ena lahka po vodi letezha ſa lou ladiza; acatium, -tÿ, ena lagka povodi letezha ẛa lou ladjiza; athacus, ena letezha goſſéniza; cedentes capilli, laſſe doli letezhi, odpadlivi; volans, letezhi; volaticus, -a, -um, ſem ter tám letezhi; volatilis, -le, letezhi, leitajozhi; prim. leteoč
letu prisl., F2, eo usque, noter, do tam, taku dalezh, noter do letu; istud, tu, letú; prim. leti
majati se nedov., F2, moveri, ſe majati, ſem ter tám ſe nagibati; soleae equi vacillant, podkuve ſe majajo
makatati nedov., trahere aliquem hac illacque, enega ſem ter tám makatati, ziaṡiti
mena ž, F4, cambium, meina; commutatio, meina; permutatio, meinanîe, meina; viciſsitudo, ſpremeinik, premeinik: meina, ſem ter tám preobrazhenîe
metan del., fluctuatus, -a, -um, valen na vodi, inu ſem ter tám metán
nagibati se nedov., F3, moveri, ſe majati, ſem ter tám ſe nagibati; vergere, ſe nagibati; vergit aetas, ſtaroſt ſe nagible
negmah m, F3, fluctuatio, nepokoi, ſem ter tám miſlenîe, negmah, zviblanîe; negotium, opravilu, ſhaft, dolgovanîe, negmáh; obturbare, nepokoi, ali negmah délati
neučakati dov., non vivere tam diu, nevzhakati
nositi nedov., F143, bajulare, na rami noſſiti; capsarius, tudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo noſſi; efferre, vun noſſiti, ſe ṡnaſhati, prevṡèten biti, vunkai neſti; ensifer, tá kir mezh noſſi; famigerator, kateri ſem ter tám poſhte noſſi; flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile; gerulus, -a, -um, kateri noſſi: ut gerula, vel geraria, peſtinîa, kir otroka noſſi; gestamen, vſe tú kar ſe noſſi; mitella, -ae, tudi ena pinta, na kateri ſe roka noſſi; nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, da ga ṡemla noſſi; palanga, ṡhtanga, na kateri ſe kai noſſi; pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana lipina, kakor Rumarji noſſio; peromatus, -a, -um, kateri opanke noſſi; scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere ſe od tergih na prudai noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih; sementare, ſéme noſſiti, ali dati; thensa, -ae, ene pare, na katerih ſe ſvetinê, inu pildi noſſio; prim. noseč, nošen
objezditi dov., F2, circumequitare, objéṡditi, okuli jèṡditi; obequitare, objéṡditi, okuli ſem ter tám jeṡdariti
okoli prisl., F160, ambio, -ire, okuli hoditi, obdati; circa, circum, okuli, poleg, bliṡi; circumactus, okuli gnán, okuli ẛaſſipan; circumcidere, okuli obréẛati; circunfluit aqua, voda okuli tezhe; oberrare, ſe okuli ſem ter tám klatiti; vallare, ṡagraditi, obdati, okuli ṡaſipe ſturiti
otročji prid., F9, ludus infantilis, otrozhja ygrazha; nenia, -ae, ena péſſim od mertvih: tudi per otrozhyh ṡibélih; non sunt nugae, tú néſo otrozhje ygre; nugivendus, -di, kateri otrozhje ygrazhe predaja; paedotriba, -ae, otrozhji vuzhenyk; pappa, -ae, otroz[h]ji mozhnik, ali ṡpiṡha; puerperium, -ÿ, otrozhja poſtila; puerilis, -le, otrozhki, kar otrokom ſliſhi, ali yh angrè, otrozhji; trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tléh ṡashene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe
pasti2 nedov., F10, aegonomus, -mi, en koẛar, kateri kosè paſſe; compascere, v'kupai paſti ṡhivino; impescere, ṡhivino puſtiti v'obilnim ṡhiti, ali arṡhi paſti, inu objeſti; jugarius, -rÿ, en paſtyr délovne ṡhivine, kateri paſſe, inu vkleiple; pabulari, paſti, pokladati, na paſho gnati, na futeraṡhe poiti; pascalis, -le, proſtor, ali trava ṡa paſho, kar ſe ſem ter tám paſſe; pascere, paſti, paſho dati, ṡhiviti; paſti, pascere; tauriferi campi, pula ṡa junze paſti, ali rediti; upilio, -onis, en ovzhar, kateri ovzè paſſe; prim. paseoč, pasti se
plavajoč del., fluitans, ſem ter tám plavajózh
pošta ž, F3, angaria, -ae, proſtor od ene poſte do druge; famigerator, kateri ſem ter tám poſhte noſſi; veredus, -di, hiter koyn ṡa poṡhto
potepati se nedov., vagari, ſe ſem ter tám klatiti, potépati, ſe vlazhiti, ṡhterlinkati
predati dov., F11, auctionari, predati timu kir vezh oblubi, s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti; auctionarius, kateri timu predá, kir vezh oblubi; divendere, reſpredati, ſem ter tám predati, ṡveſti, ali predajati; manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati; mancipare, predati, v'láſt dati, perlaſtiti; mancipio dare, predati, inu v'laſt zheṡ dati; receptitius, -a, -um, kar nei gori vṡètu, ali ṡapopadenu v'predaji ene rizhy, kadar ſe kai predá; vendere, predajati, predati; vendibilis, -le, kar ſe lahku predá; venundare, predati, prodajati; vili emere, aut vendere, dober kúp kupiti, ali predati
prehajati se nedov., F4, in ponte perambulare, na moſti ſe prehajati; obambulare, ſe prehajati, ſem ter tám hoditi, ṡhpanzerati; spatiari, ſe prehajati; xystus, -ti, en s'ſtrého muſhouṡh, na katerim ſe prehaja, ali zhaṡ krati
prehoditi dov., F3, peragrare, prehoditi, prevandrati, preyti; perambulare, preiti, prehoditi, ſem ter tám hoditi; pervadere, prehoditi, preiti, ṡkuṡi pelati
preiti dov., F18, dilabidus, -a, -um, kar ſe lahku popolṡne, preide, ali reſtezhe; exolescere, ṡaſtarati, preiti, dolipriti, vun s'navade priti; fugax, -cis, béṡhejozhi, kar hitru preide; imber abÿt, plohla je preſhla; obsolescere, is navade priti, preiti; peragrare, prehoditi, prevandrati, preyti; perambulare, preiti, prehoditi, ſem ter tám hoditi; perarare, poorati, ṡkuṡi preiti, popiſſati; permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga kraja v'ta drugi preiti; pertransiri, ṡkuṡi jiti, ṡkuṡi preiti; pervadere, prehoditi, preiti, ṡkuṡi pelati; petere, proſſiti, pegerovati, preiti; praegredi alios, te druge preyti, od ṡad puſtiti; praeterrire, mimú poiti, vun ſpuſtiti, preyti; praeterit, preide; praeterit, miny, preide, griſhy; preterit, miny, preide, griſhy; transire, preiti, ſe resjiti, mimú poiti, zheṡ poiti
premenek m, viciſsitudo, ſpremeinik, premeinik, meina, ſem ter tám preobrazhenîe
preobračenje s, viciſsitudo, meina, ſem ter tám preobrazhenîe
prepeljati se dov., F8, pernavigare, po vodi ſe ſem ter tám prepelati, ali voṡiti, pelati; praenavigare, ſe prepelati, ſe naprei voṡiti; supermeare, zhes pretezhi, ali ſe prepelati zhes eniga, ali na eniga pelati, kir ſe s'poota ne vgane; trajicere, prepelati ſe, v'prég ſe prepelati; transfretare, ſe zhes prepelati; transmeare, ſe zhes prepelati; transmittere, ṡkuṡi puſtiti, prepelati, ſe v'prég prepelati
preplatlati dov., F2, pervolutare libros, buque prepatlati, po buquah yṡkati; revolvere, preplatlati, prevaliti, ſem ter tám valati, okuli obarniti
prihajoč del., F2, maturescens, ṡrél perhajozhi; palans, ſem ter tám vleizheozhi, perhajozhi, ſhvigajozhi
rajžati nedov., F7, commeare, keikam raiẛhati, s'miſſeljo ẛupèt naẛai priti; commeare ultro, citroque, ſem ter tám raiẛhati, ſe vleizhi; dare ſe itineri, raiṡhati, na zéſto ſe podati; facere iter pedibus, k'nogam hoditi, raiṡhati; ferre se aliquo, kam raiṡhati; proficisci, raiṡhati, vandrati, prozh vleizhi, odhajati; scrupus, -pi, en kamenzhik, kateri eniga tiṡzhy, kakòr en kaminiz, kadar enimu v'zhrevle pade, kadar raiṡha
razdražiti dov., F9, exacerbare, reṡdraṡhiti, reſſerditi, reṡhaliti; exagitare, reṡdraṡhiti, eniga ſem ter tám gnati, okuli goniti; exasperare, reṡdraṡhiti, reṡhaliti; faces alicui addere, eniga reṡdraṡhiti; hebetem aliquem reddere, eniga reṡdraṡhiti, ali k'norzu ſturiti; infensare, ſe mozhnu ſerditi, ſe reṡlobiti, reṡjeṡiti, reṡdraṡhiti; irritabilis, -le, reṡdraṡhliu, kateriga hitru reṡdraṡhi; irritare, draṡhiti, nadraṡhiti, reṡdraṡhiti, draſtiti, podraṡhiti; obacerbare, eniga ſylnu reſſerditi, ali reṡdraṡhiti
razkropljeno prisl., dispersè, ſem ter tám reṡkroplenu
razliti dov., F3, diffundere, reṡlyvati, reſhiriti, ſem ter tám reṡlyti; effundere, iṡlyti, reṡlyti, prelyvati; profundere, reṡlyti, vunkai ṡlyti, prelivati
razlivati nedov., diffundere, reṡlyvati, reſhiriti, ſem ter tám reṡlyti
razmetati dov., F3, demoliri, -re, reṡvaliti, reṡdjati, reṡvrézhi, reṡmetati, konzhati, podreiti, reṡkopati; disjectare, ſem ter tám reṡvrézhi, reṡmetati; disjicere, reṡmetati, reṡvreizhi
razpeljani sam., hinc inde distracti, reſpelani, ſem ter tám reṡvlézheni
razpredati dov., divendere, reſpredati, ſem ter tám predati, ṡveſti, ali predajati
razširiti dov., F5, collatare, reſhèriti, reſproſtriti; diffundere, reṡlyvati, reſhiriti, ſem ter tám reṡlyti; dilatare, reſhiriti, reſproſtraniti, reſtègniti, reſproſtiti; latare, reſhiriti; relaxare, obvèṡati, iṡpuſtiti, reſhiriti, reṡvèṡati
razvlečeni sam., hinc inde distracti, reſpelani, ſem ter tám reṡvlézheni
razvreči1 dov., F4, adruare, podorati, vſe s'oranîam reẛvrézhi; demoliri, -re, reṡvaliti, reṡdjati, reṡvrézhi, reṡmetati, konzhati, podreiti, reṡkopati; disjectare, ſem ter tám reṡvrézhi, reṡmetati; disjicere, reṡmetati, reṡvreizhi; prim. razvržen
skakati nedov., F15, desaltare, ṡkakati, inu pleſſati, doli ṡkakati, doli ṡkozhiti; diſsilire, ſem ter tám ṡkakati; emiſsarius, -rÿ, en nepokoini zhlovik, kateri ſe okuli klati, ali skazhe, inu drugim nepokoi déla; emiſsarius equus, en ṡhrébez, kateri ṡkazhe; funambulus, -li, kateri po ſhtriki hodi ali ṡkazhe, inu plèſhe; gestire, poſkozhiti, od veſſeljá ṡkakati; illaceſsitus, -a, -um, kateru nei resdrashenu, ne ṡkaka nad eniga; ovare, ſe veſſeliti, inu od veſſeljá peiti, vukati, vriṡkati, inu ṡkakati; persultare, od velikiga veſſelja ṡkakati, poṡkozhiti; petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku v'lufti ṡkazhe; petavistes, kateri ṡkuṡi obrózh ṡkaka; petulcire, s'objeiſti, ali od oblednoſti ṡkakati; praegestire, od veſſeljá ṡkakati; saltare, pleſſati, ṡkakati
skozi prisl., F41, eremigare, ṡkuṡi prepelati; istuc, leunód, tám ṡkuṡi, tod ṡkuṡi; perflare, prepihati, vſeṡkuṡi pihati, ṡkuṡi pihati; perfluere, ṡkuṡi tezhi; perlucidus, -a, -um, cilú ſvitál de ſe ṡkuṡi vidi; perterebrare, ṡkuṡi prevertati; pertransiri, ṡkuṡi jiti, ṡkuṡi preiti; pervadere, prehoditi, preiti, ṡkuṡi pelati
spremenek m, viciſsitudo, ſpremeinik, premeinik, meina, ſem ter tám preobrazhenîe
stopinja ž, F15, apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa; gradatim, od ſtopinîe do ſtopinîe; greſsus, -us, hojenîe, korazh, ſtopinîe; milliarium, -rÿ, vel milliare, -ris, ena myla, tavṡhent ſtopyn; numellae, -arum, konṡke ſtopinîe, ſtopinîe; paſsim, ſem ter tám, od ſtopinîe do ſtopinîe, takú inu takú; patriſsare, po ozhetinih ſtopinîah hoditi, po ozhetu ratati; pedatim, pomalim, po lahkim, od ſtopinîe do ſtopinîe; sequi, po enga ſtopinah hodit [poznejši pripis neznane roke]; stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú pet inu dvaiſſeti ſtopyn, ali korakou; vestigium, -gÿ, ſtopinîa, ſléd, ſleid
špancirati nedov., F2, deambulare, ſhpanzirati, korazhiti, ſe ſprehajati; obambulare, ſe ſprehajati, ſem ter tám hoditi, ṡhpanzerati
štrlinkati nedov., vagari, ſe ſem ter tám klatiti, potépati, ſe vlazhiti, ṡhterlinkati
švigajoč del., palans, ſem ter tám vleizheozhi, perhajozhi, ſhvigajozhi
teči2 nedov., F32, antecursor, kateri naprei tezhe; a pedibus, eden kir tezhe, ali en lokai; currere, tezhi, derjati, derzhati; excursor, en ſel, kateri rad ſem ter tám tezhe; insequens, kateri pody, ali ṡa enim hity, inu tezhe; meare, tezhi; transcurrere, mimú tezhi, naglu tezhi; prim. tekoč
teči3 nedov., F7, axilus, tudi en ſhtekil, na katerim tu ſydarsku kollú tezhe; axis, -xis, oſſa na katerih kulla tekó; largiloquus, -a, -um, katerimu je jeṡik dobru odvèṡan, en velik klafar, katerimu vſeli jeṡik tezhe; sufflamen, -nis, ṡapiravka, ṡavirauka, ali ketina per kullih, de enu kollú ne tezhe; sufflaminare, kulla ṡavréti, ṡapreiti, ali podloṡhiti, de ne tekó; trochlea, kolú po katerim zúg tezhe; trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tléh ṡaṡhene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe
tekanje2 s, F16, acupedius, hitir na nogah h'teikanîu; captatio, lovlenîe, tú teikanîe, inu vpraſhanîe po enim ky bi bil; catadromus, en pláz ẛa derjanîe, ẛa tékanîe junazhku; catulatio, tú tékanîe, ali goinenîe; discursio, vſeṡkuṡi tékanîe; discursus, -us, ſem ter tám tékanîe; dromos, graecè, cursus, tékanîe, ték; intercursus, -us, intercursio, v'meis tékanîe; levipes, hitrih nog, hiter, lagák h'hoji, h'teikanîu; meatus, -us, tudi teikanîe, pomujanîe; occursatio, pruti tekanîe; percursio, teik, ali teikanîe; procursatio, vunkai tékanîe nad eniga; procursus, -us, procursio, vunkai gnanîe, ali vunkai teikanîe; stadium, -dÿ, tudi en proſtor ṡa teikanîe; transcursus, -sus, en hiter, inu lagák tek, ali teikanîe
tla s mn., F28, attae, krulovi, de nemorejo nog od tal vsdigovati; effligere, ẛmartrati, na tla vreizhi; fluens vestis, en dolg gvant do tál; oculos in terram defigere, v'tla gledati; solare, pro desolare, reṡdjati, opuſtiti, h'tlam ſturiti; solum, -li, dnú, pod, tlá; trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tléh ṡaṡhene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe
todskozi (tod skozi) prisl., F2, istuc, leunód, tám ṡkuṡi, tod ṡkuṡi; qua, kod, todṡkuṡi, taku dobru
toliko prisl., F8, quadrupulus, -a, -um, ṡhtirikrat toliku; quantum tantum, koliku tuliku; tam, toliku; tantum, toliku, ſamu, li, deli; tantundem, tolikain, raven toliku; tot, toliku; totidem, ravnu toliku, tolikain; usque adeo, tuliku
valjen del., fluctuatus, -a, -um, valen na vodi, inu ſem ter tám metán
vandrati nedov., F8, iter facere, vandrati; itinerari, potovati, vandrati; migrare, ſe ſeliti, preſeliti, vandrati v'eno drugo deṡhelo; peregrinari, vandrati, po Boṡhyh pootih hoditi; pervagari, ſem ter tám ſe klatiti, vandrati, inu hoditi; praetergredi, mimú poiti, daile potegniti, ali vandrati; proficisci, raiṡhati, vandrati, prozh vleizhi, odhajati; progredi, naprei hoditi, ali naprei poiti, vandrati
vlačiti se nedov., vagari, ſe ſem ter tám klatiti, potépati, ſe vlazhiti, ṡhterlinkati
vlečeoč del., F2, ductim, pozhaſſi vleizheozh; palans, ſem ter tám vleizheozhi, perhajozhi, ſhvigajozhi
vleči nedov., F82, attrahere, k'ſebi potegniti, vleizhi; dispalare, ſem ter tám vleizhi, ſe klatiti; ductilis, ena reizh, katera ſe lagku vleizhe, kakòr drát; extractorius, -a, -um, kar ima múzh vunkai vlézhi, ali potegniti; ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlézhi; jugatorius, -a, -um, jugatorius bos, en vklenîeni, ali vprèṡheni vol kir vleizhe; nigrans, kar na zhernu vlézhe; olusatrum, -tri, enu drevze, ali ſvibovina s'perjam ṡèlu enaku, ali kateriga perje na ṡèle vlézhe; pergere, naprei poiti, ali vleizhi, v:g: je gori vleikel v'Betlehem; procrastinare, odlaſhati od dnè do dnè, na dolgu vlézhi; subalbicare, beilkaſt biti, na beilu vleizhi; trahere, vleizhi, potegniti
vleči se nedov., F8, commeare ultrò, citroque, ſem ter tám raiẛhati, ſe vleizhi; in longum trahitur, ſe na dolgu vleizhe; lentor, -oris, ena faihtikoſt, katera ſe kakòr lym vleizhe; pendens vinum, tudi tú vinu kateru ſe vleizhe; referre se ad aliquid, ſe na kai ṡanaſhati, ali vleizhi, inu ṡaneſti; referunt se ad hoc, na letú ſe vléko, ali vleizhejo, inu ṡanaſhajo; vinum pendulum, vinu kateru ſe vleizhe, ṡivreiliza
voditi nedov., F8, agi, voditi, ali goniti; a matre pulli, mladizhi, katere mati vodi, ali redy; circunducere, okuli pelati, voditi, ẛajèti; deducere, doli vlézhi, pelati, potegniti, ſpremiti, voditi; dirigere, â dirigo, viṡhati, rovnati, porovnati, voditi; ductare, ſem ter tám voditi; praesultare, naprei pleſſati, tá ples voditi, raje pelati; praesultor, -oris, naprei pleſſaviz, kateri tá ples vodi, ali viṡha
zagnati se dov., trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tlèh ṡaṡhene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe
zavijati se nedov., F6, convolvolus, -li, en zherv, kateri ſe v'pèrje ẛavija; gyrus, v'okrog ṡavitje, ali okrogloſt, kakòr ſe ena kazha ṡavia; involvulus, -li, en zherv, kateri ſe vpèrje ṡavya; sinuare, ſe ſem ter tám ṡaviati; viticulum, -li, rozhize per vinṡki terti, taiſti tanki roṡhizhki, kateri ſe okuli vinṡkiga kollia ṡaviajo; volvulus, -li, goſſéniza, katera ſe v'perje ṡavia
zavit del., F24, ambages, enu ẛavitu govorjenîe, neobſtojezhe, nepotrébnu; callidus, en ẛavyt zhlovek, moder, pregnán, ſhegou; contortus, vkriven, ẛavyt; flexiloquus, ṡavyt, kateri neṡaſtopnu govory; implicatus, -a, -um, ṡavyt, ṡamotán, ṡapleten; sinuosus, -a, -um, ſem ter tám ṡavyt
zvesti dov., F3, abdicare, ṡveſti, odvrézhi, oderbati, odlozhiti, ẛavrézhi; divendere, reſpredati, ſem ter tám predati, ṡveſti, ali predajati; exactus, -us, predajanîe, kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede
zvijati se nedov., palari, ſem ter tám ſe ṡviati