kóder2 veznik [kódər] 1. izraža širši, nezamejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika1.1. izraža širši, nezamejen prostor, na katerem se kaj dogaja ali kaj je
2. v zvezi od koder izraža izhodiščni prostor, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja, izvira2.1. navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki kot prilastek določa predhodno besedo z opredelitvijo izhodiščnega prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja
3. navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki dodatno opisuje predhodno besedo z izpostavitvijo prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja
ETIMOLOGIJA: ↑kod
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
búča búče samostalnik ženskega spola [búča] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo 1.2. ta plod kot hrana, jed
2. posoda, steklenica trebušaste oblike2.1. stekleni del svetila take oblike
3. ekspresivno glava, zlasti človeška
4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče. ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
hà2 medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen1.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava nezaslišana
2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti vznesenost
3. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum3.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec dvomi, je neodločen, negotov
3.2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža grožnjo komu
4. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo4.1. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec poudarja vprašanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha, lat. hā, hrv., srb. hȁ, stčeš., polj., nem., frc., angl. ha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zaímek zaímka samostalnik moškega spola [zaímək] 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki zamenjuje navadno samostalnik, pridevnik ali prislov ter se nanaša na nezaimenske ustreznike v besedilu1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: kazalni zaimek, osebni zaimek, oziralni zaimek, svojilni zaimek ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. prōnōmen (iz lat. pro.. ‛pred, za, namesto’ ali gr. pró ‛pred, za, v korist, namesto’ + nōmen ‛ime’, ‛samostalnik’) iz zveze za im(e), ker zaimek nadomešča samostalnik, tj. imensko besedo, stoji namesto imena, za ime - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti] 1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
piramídni piramídna piramídno pridevnik [piramídni] STALNE ZVEZE: piramidna shema, piramidni sistem ETIMOLOGIJA: ↑piramida
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
plétna plétne; tudi plétnja samostalnik ženskega spola [plétna] lesen čoln s ploskim dnom in streho ter dvema vesloma za prevoz turistov na Blejski otok
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. Plätten < stvnem. platta, prevzeto iz srlat. plat(t)a ‛plovilo s ploskim dnom’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár] 1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar ETIMOLOGIJA: ↑ovca
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pôlh pôlha samostalnik moškega spola [pôu̯h] 1. manjši glodalec sive barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Glis glis; SINONIMI: sivi polh, iz zoologije navadni polh 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. iz zoologije glodalec z zaobljenimi uhlji in daljšim košatim repom, ki živi zlasti v gozdovih; primerjaj lat. Gliridae
STALNE ZVEZE: afriški polh, drevesni polh, navadni polh, sivi polh, vrtni polh FRAZEOLOGIJA: spati kot polh ETIMOLOGIJA: = cslov. plъxъ, hrv., srb. pȕh, češ. plch < pslov. *pьlxъ iz ide. korena *pel- ‛siv, svetel’ tako kot litov. pelė̃ ‛miš’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pôlževka pôlževke samostalnik ženskega spola [pôu̯žeu̯ka] lističasta goba, navadno s sluzastim klobukom in betom; primerjaj lat. Hygrophorus
STALNE ZVEZE: marčna polževka ETIMOLOGIJA: ↑polž
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk] 2. znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
3. ekspresivno zelo velik in močen moški
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel
STALNE ZVEZE: morski bik FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik. ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
glavínec glavínca samostalnik moškega spola [glavínəc] iz botanike rastlina z razvejanim steblom, mesnatimi listi in modrimi, rožnatimi, rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Centaurea
STALNE ZVEZE: modri glavinec, navadni glavinec, skalni glavinec ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz ↑glava
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
glórija glórije tudi glôrija glôrije samostalnik ženskega spola [glórija] tudi [glôrija] 1. pas svetlobe okoli glave kot znamenje svetosti, božanskosti, zlasti pri svetnikih1.1. pas svetlobe, svetloba kot tako znamenje
3. ekspresivno slava, čast
4. iz meteorologije mavrici podoben sij okrog človeka ali njegove sence, ki zaradi uklona svetlobe na vodnih kapljicah nastane na zgornji meji megle, oblakov, zlasti v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gloria) iz clat. gloria ‛čast, slava’ < lat. glōria, iz ide. korena *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn] 1. goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus 1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban ETIMOLOGIJA: ↑goba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
jòj in jôj in jój medmet1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita
2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
3. izraža, da se govorec prestraši
4. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj
5. izraža, da govorec čuti telesno bolečino
6. izraža močno čustveno podkrepitev izjave
FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj! ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
káča káče samostalnik ženskega spola [káča] 1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem5.1. kdor je rojen v tem znamenju
6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi. ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva] 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna. ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
krúhovec krúhovca samostalnik moškega spola [krúhovəc] 1. tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: baobab
2. ekspresivno kdor (rad) jé kruh
STALNE ZVEZE: opičji kruhovec ETIMOLOGIJA: ↑kruh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
martínec martínca samostalnik moškega spola [martínəc] iz zoologije manjša ptica selivka s temnejšim perjem po hrbtu in svetlejšim po trebuhu ter navadno z daljšim kljunom; primerjaj lat. Tringa; Actitis
STALNE ZVEZE: mali martinec, močvirski martinec, pikasti martinec, rdečenogi martinec, zelenonogi martinec ETIMOLOGIJA: iz svetniškega imena Martin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nakódran nakódrana nakódrano pridevnik [nakódran] 2. v obliki nakodrani ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: kodrast, skodran
ETIMOLOGIJA: ↑nakodrati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
òh in ôh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji] STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen ETIMOLOGIJA: ↑opica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne. ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pesnikováti pesnikújem nedovršni glagol [pesnikováti] 2. slabšalno govoriti, pisati, zlasti kaj nepremišljenega, vsebinsko praznega, nesmiselnega; SINONIMI: slabšalno pesniti
ETIMOLOGIJA: ↑pesnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
piramída piramíde samostalnik ženskega spola [piramída] 1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki1.1. predmet take ali podobne oblike
1.2. stavba take ali podobne oblike, zlasti kot grobnica, svetišče
1.3. kar po obliki spominja na tako geometrijsko telo
2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
STALNE ZVEZE: prisekana piramida FRAZEOLOGIJA: dežela piramid ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pyramide in lat. pȳramis iz gr. pȳramís, prvotneje ‛vrsta sladice iz popečenih pšeničnih zrn in medu, morda piramidaste, stožčaste oblike’, iz pȳrós ‛pšenica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
podgána podgáne samostalnik ženskega spola [podgána] 1. večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat. Rattus
2. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
3. znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom3.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: črna podgana, podgana vrečarica, puščavska podgana, siva podgana FRAZEOLOGIJA: an ban, pet podgan, leteča podgana, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo. ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. *ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Pontus ‛Črno morje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
próvitamín próvitamína samostalnik moškega spola [próvitamín] iz biologije, iz farmacije organska snov, ki se v organizmu lahko pretvori v vitamin
STALNE ZVEZE: provitamin A, provitamin B5 ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. provitamin, nem. Provitamin, iz lat. pro.. v pomenu ‛naprej, vnaprej’ + ↑vitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
rímati rímam nedovršni glagol [rímati] 1. povezovati besede tako, da tvorijo rimo
2. v obliki rimati se biti povezan z rimo
3. v obliki rimati se, ekspresivno ujemati se, dobro se dopolnjevati s čim
4. manj formalno ustvarjati, izvajati raperska, hiphopovska besedila, glasbo
ETIMOLOGIJA: ↑rima
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək] 1. izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih
2. navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: mavrah
STALNE ZVEZE: koničasti smrček, užitni smrček FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku ETIMOLOGIJA: ↑smrkati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
vampírski vampírska vampírsko pridevnik [vampírski] STALNE ZVEZE: vampirski netopir ETIMOLOGIJA: ↑vampir
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák] navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj) ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda] 1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bájt bájta samostalnik moškega spola [bájt] 1. iz računalništva in informatike izpeljana merska enota za izražanje količine podatkov, 8 bitov; simbol: B1.1. podatki, izraženi s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. byte iz bite ‛grižljaj’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati] 1. prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju1.1. prenočevati na prostem
2. ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA: ↑bivak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva] 1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla 1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga] 1. spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj1.1. objava na takem spletnem mestu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
brítof brítofa samostalnik moškega spola [brítof] neformalno navadno ograjen prostor za pokopavanje umrlih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. vrīthof, prvotno ‛negovan ograjen prostor (pri cerkvi)’, iz stvnem. frīten ‛gojiti, negovati’ + hof ‛odprt prostor, dvorišče’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
búla1 búle samostalnik ženskega spola [búla] 1. okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, navadno znotraj telesa
3. valjasta blazina za klekljanje
4. klobasi podobna koroška jed iz koščkov mesa, kruha, jajc v svinjskem ali govejem črevesu
FRAZEOLOGIJA: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula. ETIMOLOGIJA: = češ. boule < pslov. *bula < ide. bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H- ‛napihniti’, tako kot nem. Beule, lat. bulla ‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cmòk cmôka samostalnik moškega spola [cmòk] 1. navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom
2. ekspresivno glasen poljub
3. moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje
4. kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega poljuba
FRAZEOLOGIJA: cmok v grlu, cmok v grlu se naredi komu, imeti cmok v grlu, pogoltniti cmok v grlu, s cmokom v grlu ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti] 1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti 1.1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit! ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čríček čríčka samostalnik moškega spola [čríčək] 1. žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku; primerjaj lat. Gryllus campestris
2. žuželka rumeno zelene barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti ob vinogradih; primerjaj lat. Oecanthus pellucens
3. žuželka sivkaste ali rjavkaste barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti v naseljih, hišah, hlevih; primerjaj lat. Acheta domesticus 3.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
4. neželen, neprijeten zvok, ki kaže na napako, pomanjkljivost, zlasti v avtomobilu, elektronski napravi
ETIMOLOGIJA: < star. sloven. čiríček iz čiríti ‛cvrčati’ < pslov. *čiriti iz imitativne besede *čiri, ki posnema glas nekaterih žuželk - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən] 1. ki se razlikuje od običajnega, znanega
2. ki se zlasti v vedenju, ravnanju razlikuje od drugih ljudi ali se mu to pripisuje2.1. ki kaže, izraža tako različnost v vedenju, ravnanju
3. ki ga ni mogoče določiti, opredeliti in navadno vzbuja občutek nelagodja
4. ekspresivno ki vzbuja dvom o moralni neoporečnosti
FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč. ETIMOLOGIJA: ↑čudo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
desántni desántna desántno pridevnik [desántni] ETIMOLOGIJA: ↑desant
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
hòj in hôj medmet1. navadno s ponovljeno črko o, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec opozarja na svojo prisotnost in želi priklicati koga1.1. izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec želi pri kom zbuditi pozornost, ker mu želi nekaj reči
1.2. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, srečanju pozdravi koga, zlasti znanca
2. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje2.1. ponazarja veselje, navdušenje
FRAZEOLOGIJA: Hej hoj! ETIMOLOGIJA: verjetno imitativna beseda, primerjaj tudi nem. hoi in angl. hoy
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
izpodjédati izpodjédam nedovršni glagol [ispodjédati] 1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: spodjedati
2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: spodjedati
3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivno spodjedati
ETIMOLOGIJA: ↑izpodjesti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
jástog jástoga samostalnik moškega spola [jástok jástoga] 1. velik morski rak modrikaste barve z dolgimi tipalkami, valjastim telesom in dolgim repom; primerjaj lat. Homarus gammarus 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. jȁstōg iz neke roman. predloge < lat. astacus, to iz gr. astakós, ostakós < ide. *h2osth2n̥kó- ‛koščena (žival)’ iz ↑kost - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kaméla kaméle samostalnik ženskega spola [kaméla] kopitar z eno ali dvema grbama in daljšim ukrivljenim vratom, prilagojen na življenje v puščavi; primerjaj lat. Camelus; SINONIMI: iz zoologije velblod
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kamel in lat. camēlus iz gr. kámēlos, to prevzeto iz nekega semitskega jezika, verjetno akadščine - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
konjeníca konjeníce samostalnik ženskega spola [konjeníca] 1. vojaška, policijska enota, katere pripadniki za premikanje, opravljanje nalog uporabljajo konje
2. skupina jezdecev na konjih2.1. društvo, organizacija, ki združuje jezdece na določenem območju
3. ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjušnica
ETIMOLOGIJA: ↑konjenik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
koprnéče prislov [koprnéče] takó, da je izražena velika, nezadržna želja po kom, čem
ETIMOLOGIJA: ↑koprneč
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kvákanje kvákanja samostalnik srednjega spola [kvákanje] 1. oglašanje z nizkimi, odsekanimi, enakomernimi glasovi, značilnimi za žabo
2. slabšalno govorjenje, zlasti prekomerno, nesmiselno in po nepotrebnem
3. slabšalno govorjenje v pogovornem jeziku Ljubljane in njene okolice
ETIMOLOGIJA: ↑kvakati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
lájež láježa samostalnik moškega spola [láješ láježa] 1. oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa; SINONIMI: lajanje 1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki; SINONIMI: ekspresivno lajanje
2. slabšalno glasno, zadirčno govorjenje; SINONIMI: slabšalno lajanje
3. slabšalno zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno; SINONIMI: slabšalno lajanje
ETIMOLOGIJA: ↑lajati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
levkóza levkóze samostalnik ženskega spola [leu̯kóza] iz veterine virusna bolezen, zlasti mačk in goveda, pri kateri se zelo poveča limfno tkivo, ki proizvaja bele krvničke
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. leucosis, iz gr. leukós ‛bel’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
lúmen lúmna samostalnik moškega spola [lúmən] 1. iz fizike izpeljana merska enota za izražanje svetlobnega toka, ki ustreza svetlobnemu toku, ki ga svetilo s svetilnostjo ene kandele oddaja v prostorski kot velikosti enega steradiana; simbol: lm
2. iz biologije, iz medicine prostor v notranjosti cevastega, votlega organa
3. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, inteligentnosti, nadarjenosti
STALNE ZVEZE: ANSI lumen ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Lumen, angl., frc. lumen, iz lat. lūmen ‛luč, svetloba’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
mangrôva mangrôve tudi mángrova mángrove samostalnik ženskega spola [mangrôva] tudi [mángrova] 1. navadno v množini tropsko drevo ali grm z dolgimi zračnimi koreninami, ki raste na območju plimovanja, zlasti ob ustjih rek; primerjaj lat. Rhizophoraceae 1.1. navadno v množini območje, poraslo s temi drevesi ali grmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Mangrove) iz angl. mangrove, iz špan. mangle ali port. mangue, iz nekega indijanskega arav. jezika, + angl. grove ‛gozdiček’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
mijávkanje mijávkanja samostalnik srednjega spola [mijáu̯kanje] 1. oglašanje z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko1.1. ekspresivno govorjenje, oglašanje s temu podobnimi glasovi
2. slabšalno izražanje nezadovoljstva, nestrinjanja s čim
ETIMOLOGIJA: ↑mijavkati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nagáčen nagáčena nagáčeno pridevnik [nagáčen] 1. pri katerem je koža umrle živali zapolnjena s polnilom in oblikovana tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela1.1. ki je s čim napolnjen
2. ekspresivno v katerem je česa veliko, preveč
ETIMOLOGIJA: ↑nagačiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
okupírati okupíram dovršni in nedovršni glagol [okupírati] 1. enostransko, protipravno zasesti ozemlje tuje države, navadno z vojsko
2. ekspresivno biti, zadrževati se kje, navadno v večjem številu, in s tem onemogočati uporabo komu drugemu
3. ekspresivno biti neprestano, prekomerno navzoč v mislih, zaznavah, dejavnostih
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. okkupieren in frc. occuper iz lat. occupāre ‛zasesti, napasti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica] 1. umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates
2. igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
3. slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici
4. znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom4.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla] 1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led. ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
paparác paparáca; tudi paparáco; tudi paparazzo samostalnik moškega spola [paparác] fotograf, ki zasleduje znane osebnosti in jih fotografira v njihovem zasebnem življenju za objavo v medijih
ETIMOLOGIJA: ↑paparazzo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati] 1. dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
2. dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
3. ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dedovati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
práčlôvek práčlovéka samostalnik moškega spola [práčlôvek] človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik
ETIMOLOGIJA: ↑človek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
psôvka psôvke samostalnik ženskega spola [psôu̯ka] žaljiva beseda, ki jo kdo izreče komu, ko izraža jezo nad njim
ETIMOLOGIJA: ↑psovati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ríkša ríkše samostalnik ženskega spola [ríkša] 1. vozilo z dvema ali tremi kolesi za prevoz ljudi, ki ga vleče, poganja človek, po izvoru iz Azije1.1. tako vozilo na motorni pogon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Rikscha iz jap. jinrikisha, iz jin ‛človek’, riki ‛sila, moč’ in sha ‛voz’, prvotno torej ‛voz na človeško silo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
simfoníja simfoníje samostalnik ženskega spola [simfoníja] 1. iz glasbene umetnosti skladba za simfonični orkester, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki
2. ekspresivno skupek, celota čutnih zaznav, vtisov, ki so v urejenem, zaželenem, estetskem razmerju2.1. ekspresivno lastnost česa, da ima dele v takem razmerju
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sinfonie, Symphonie) iz it. sinfonia < lat. symphōnia, prevzeto iz gr. symphōnía ‛sozvočje’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + izpeljanke iz gr. phōnḗ ‛glas, zvok’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
škarpéna škarpéne samostalnik ženskega spola [škarpéna] 1. morska riba navadno rdečkasto oranžne barve z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena scrofa; SINONIMI: škarpina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. scorpèna in lat. scorpaena iz gr. skórpaina, iz ↑škorpijon po strupenih bodicah te ribe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
škljòc medmet1. posnema zvok pri sprožitvi fotografskega aparata1.1. ponazarja (neslišno) sprožitev (digitalnega) fotografskega aparata
1.2. posnema zvok pri sprožitvi, premiku navadno v kovinski pripravi
1.3. ponazarja premik, primerljiv s sprožitvijo, premikom v kovinski pripravi
2. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi fotografskega aparata2.1. kot samostalnik, ekspresivno sprožitev fotografskega aparata
2.2. kot samostalnik, ekspresivno fotografski aparat
2.3. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi, premiku v kovinski pripravi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. onomatopeje škljȍc, ki posnema trk kovinskih delov v pripravi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
vozíšče vozíšča samostalnik srednjega spola [vozíšče] del cestišča, namenjen za vožnjo vozil
STALNE ZVEZE: smerno vozišče ETIMOLOGIJA: ↑voziti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába] 1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura 1.1. ta žival kot hrana, jed
2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
žámetnica žámetnice samostalnik ženskega spola [žámetnica] okrasna rastlina z rumenkastimi, rdečkastimi ali oranžnimi cvetovi v bujnem socvetju, pernatimi listi in izrazitim vonjem; primerjaj lat. Tagetes; SINONIMI: tagetes
ETIMOLOGIJA: ↑žamet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba] 1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
áuč medmet1. izraža, da govorec začuti bolečino, zlasti nenadno1.1. izraža telesno ali duševno bolečino, ki jo občuti kdo drug
2. izraža, da govorec občuti nelagodje, neprijetnost
3. izraža, da se zdi govorcu kaj zelo drago
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. ouch iz nem. autsch, verjetno iz nem. au
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
bêe medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko e posnema glas ovce
2. tudi z večkrat ponovljeno črko e, slabšalno izraža, da govorec komu pripisuje nesposobnost samostojnega razmišljanja in nekritično podrejanje, sledenje, zlasti oblasti
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas ovce
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
dežníček dežníčka samostalnik moškega spola [dežníčək] in [dəžníčək] 1. navadno ekspresivno dežnik, zlasti manjši
2. kar spominja na manjši dežnik
3. okrasek v obliki dežnika, zlasti na sadnih, sladolednih kupah
ETIMOLOGIJA: ↑dežnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
êjga medmet [êjga] 1. neformalno, gorenjsko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
2. kot členek, neformalno, gorenjsko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo2.1. kot členek, neformalno, gorenjsko uvaja v izjavo
3. kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce gorenjskih narečij
ETIMOLOGIJA: = slovaš. ejha za izražanje presenečenja, iz ↑ej + poudarjalna členica -ga
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
hòjla medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi veselo, prijazno pritegniti pozornost
2. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, srečanju veselo pozdravi koga
3. izraža, da govorec občuti veselje, presenečenje
ETIMOLOGIJA: pod vplivom ↑hoj iz hola, kar je prek nem. holla iz frc. holà, prvotno ‛stoj!’, iz ho imitativnega nastanka + là ‛tam, tja’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
izcédni izcédna izcédno pridevnik [iscédni] 2. ki je v zvezi s tekočino, ki odteka, uhaja od kod in zaradi strupenosti, onesnaženosti obremenjuje, ogroža okolje
ETIMOLOGIJA: ↑izcediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
júhuhú in jùhuhú in júhuhu medmet1. posnema glas pri vriskanju
2. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje
3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko 3.1. kot prislov, ekspresivno zelo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. juhuhu iz ↑juhu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kmetávzar kmetávzarja samostalnik moškega spola [kmetáu̯zar] slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmet, slabšalno kmetavz
ETIMOLOGIJA: ↑kmetavz
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kúkú1; tudi kú-kú1 medmet1. prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec opozori ogovorjenega, ki ga ne vidi, na svojo prisotnost1.1. prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec nepričakovano pokaže ogovorjenemu, navadno majhnemu otroku, svoj obraz
2. kot samostalnik, ekspresivno igra, pri kateri navadno starejši majhnemu otroku zakrije pogled na svoj obraz, ga nato razkrije in reče kuku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kuckuck, prvotneje guckuck, iz gucken ‛gledati, kukati’, glej ↑kukati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
kú-kú1 glej kúkú1
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
mljásk in mljàsk medmet1. posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim1.1. posnema zvoke pri lizanju, oblizovanju
1.2. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
2. ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mljȁsk iz mljȁskati ‛cmokati’, sorodno z ↑mlaskati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
netopírka netopírke samostalnik ženskega spola [netopírka] ETIMOLOGIJA: ↑netopir
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ôjêj in ôjej in ojêj medmet1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje, je v zadregi1.1. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj, navadno z obžalovanjem
ETIMOLOGIJA: sovpadlo iz ↑o + ↑jej, ↑ojoj in prevzeto iz nem. o jeh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
olalà in òlalá in ólalà medmet1. izraža, da je govorec prijetno presenečen
2. uporablja se, ko govorec namiguje na telesno, spolno privlačnost, na spolnost
3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko 3.1. kot prislov, ekspresivno zelo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. oh là là) iz frc. oh là là iz medmeta oh za klicanje, pritegnitev pozornosti in ponovljenega là ‛tam, tja’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
prijateljeváti prijateljújem nedovršni glagol [prijateljeváti] 1. biti s kom v tesnih, zaupnih stikih1.1. biti s kom v intimnih, ljubezenskih stikih
2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: bratiti se
3. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno bratiti se
ETIMOLOGIJA: ↑prijatelj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
razstrupítev razstrupítve samostalnik ženskega spola [rasstrupítəu̯ rasstrupítve] 1. proces, pri katerem se iz organizma odstranijo škodljive snovi ali se razgradijo
2. proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi odstranijo od kod ali se razgradijo
3. navadno ekspresivno odstranitev česa nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
Sb simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Sb, simbola za element antimon, lat. stibium, prevzeto iz gr. stíbi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
sklédnica sklédnice samostalnik ženskega spola [sklédnica] sladkovodna želva z oklepom temnejše barve in okončinami z belkastimi pikami, ki živi v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji; primerjaj lat. Emys orbicularis; SINONIMI: iz zoologije močvirska sklednica
STALNE ZVEZE: močvirska sklednica ETIMOLOGIJA: ↑skleda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
šnávcer šnávcerja samostalnik moškega spola [šnáu̯cer] pes črne ali srebrnkasto sive barve, s podolgovato glavo in daljšo dlako na glavi, ki spominja na brado, brke in obrvi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Schnauzer, iz Schnauze ‛smrček, gobec’ v pog. pomenu ‛brki’, zaradi izrazitih brk in brade, značilnih za to pasmo - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
tòp1 tôpa samostalnik moškega spola 1. orožje z daljšo cevjo za izstreljevanje granat, navadno v oddaljen cilj
2. naprava za izstreljevanje, izmetavanje česa
3. šahovska figura, ki se premika po vodoravnih in navpičnih vrstah na šahovnici
FRAZEOLOGIJA: izstreliti kot iz topa (kaj), kot bi izstrelil iz topa, spati kot top, streljati s topovi na vrabce, streljati z vsemi topovi (na koga, na kaj, po kom, po čem, proti komu, proti čemu), hrana za topove, z vsemi topovi ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. tȍp iz tur. top, prvotno ‛krogla, kepa, zvitek, bala, kos’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ulalà in ùlalá in úlalà medmet1. izraža, da je govorec prijetno presenečen1.1. izraža, da se govorec čudi, občuduje koga, kaj
1.2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom la izraža, da je govorec neprijetno presenečen
2. uporablja se, ko govorec opozarja na telesno, spolno privlačnost, namiguje na spolnost
3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko 3.1. kot prislov, ekspresivno zelo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. ouh là là iz medmeta ouh za klicanje, pritegnitev pozornosti in ponovljenega prislova là ‛tam, tja’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
voilà medmetuporablja se, ko govorec opozori na nastanek, pojavitev, dokončanje česa, navadno zaželenega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. voilà, iz vois ‛glej’, velelnika ednine glagola voir ‛videti’, + là ‛tam, tja’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
volúharica volúharice samostalnik ženskega spola [volúharica] iz zoologije miši podoben glodalec s topim smrčkom in krajšim repom; primerjaj lat. Arvicolinae
STALNE ZVEZE: poljska voluharica ETIMOLOGIJA: ↑voluhar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.