jamer m stok, tarnanje: Oh kai s' en iamer im. ed., inu klagovaine je bilu lejtoſſ sa volo ſushe (V, 333) ← nem. Jammer ‛stok, tarnanje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
jamranje s jamranje, tarnanje: druſiga neshlishite, ampak od kupzhie, od draginie, nadauku, kreh, preperaine, marmraine, opraulaine, toshbe, fable, klafaine, inu iamraine tož. ed. (V, 472) → jamrati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
jeremijáda tudi jeremiáda -e ž (ȃ)
ekspr. spis, pesem, v kateri se pretirano toži, tarna: nihče ne bere njegovih dolgoveznih jeremijad
// tožba, tarnanje: prenehati z jeremijadami; jeremijade o vsakdanjih težavah
ekspr. spis, pesem, v kateri se pretirano toži, tarna: nihče ne bere njegovih dolgoveznih jeremijad
// tožba, tarnanje: prenehati z jeremijadami; jeremijade o vsakdanjih težavah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
jeremijáda -e ž (ȃ) poud. ~e o vsakdanjih težavah |tožba, tarnanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
jeremijȃda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
jeremijāda, f. tarnanje, žalovanje (kakor Jeremijevo), die Jeremiade, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
jòj1 tudi jój -- m (ȍ; ọ̑)
ekspr. jok1, tarnanje, vpitje: ves joj ga ni ganil / tedaj je bil v vseh hišah joj
ekspr. jok1, tarnanje, vpitje: ves joj ga ni ganil / tedaj je bil v vseh hišah joj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
jók1 -a m (ọ̑)
1. izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti, ali telesne bolečine s solzami in glasovi: jok ji je lajšal bolečino; premagovati, knjiž. dušiti jok; histeričen, pretresljiv, pridušen jok; ekspr. krčevit jok; ganil ga je jok otrok; od joka pordele oči / držati se na jok; zaradi graje mu je šlo na jok; ekspr. bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok; spraviti ljudi v jok; elipt. odšel je, ona pa v jok / ekspr. spet bo v hiši jok in stok tožbe, tarnanje
● ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako brezbrižnost zelo sem prizadet; ustnice so se ji nabirale na jok dobivale so take gube, poteze kot pri joku; iron. ženski jok pa mačkine solze ženske jokajo za vsako malenkost
// glasovi, ki nastanejo pri tem: jok je ponehaval; knjiž. jok se ji je izvil iz prsi; sobo je napolnil glasen jok; iz hiše je prihajal, je bilo slišati jok
2. knjiž., ekspr. joku podobni glasovi: jok burje, kitare, zvona
1. izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti, ali telesne bolečine s solzami in glasovi: jok ji je lajšal bolečino; premagovati, knjiž. dušiti jok; histeričen, pretresljiv, pridušen jok; ekspr. krčevit jok; ganil ga je jok otrok; od joka pordele oči / držati se na jok; zaradi graje mu je šlo na jok; ekspr. bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok; spraviti ljudi v jok; elipt. odšel je, ona pa v jok / ekspr. spet bo v hiši jok in stok tožbe, tarnanje
● ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako brezbrižnost zelo sem prizadet; ustnice so se ji nabirale na jok dobivale so take gube, poteze kot pri joku; iron. ženski jok pa mačkine solze ženske jokajo za vsako malenkost
// glasovi, ki nastanejo pri tem: jok je ponehaval; knjiž. jok se ji je izvil iz prsi; sobo je napolnil glasen jok; iz hiše je prihajal, je bilo slišati jok
2. knjiž., ekspr. joku podobni glasovi: jok burje, kitare, zvona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
jók -a m, pojm. (ọ̑) od ~a pordele oči; Gre mu na ~; poud.: planiti v ~ |začeti močno jokati|; ~ in stok |tožbe, tarnanje|; ~ burje |zavijanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
kalimêrovski -a -o prid. (ȇ)
značilen za kalimere: kalimerovski sindrom; kalimerovska drža; kalimerovsko tarnanje
značilen za kalimere: kalimerovski sindrom; kalimerovska drža; kalimerovsko tarnanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
klagovanje s tarnanje, pritoževanje: drugiga ſe nej shlishalu semuzh shalost, iok, inu Klagovajne im. ed. ǀ kai s' en iamer, inu klagovaine im. ed. je bilu lejtoſſ sa volo ſushe ǀ shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine Davidavu, nij Klaguajne im. ed. Salamonavu ǀ Nebu inu semlo klizhe poshlushat njegovu klagovajne tož. ed. ǀ nam sturij tudi brati Klagovajnie tož. ed., inu shalost ǀ shlishish klaguvajne tož. ed. tega nadlushniga → klagovati, → klogovanje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
klagovati -ujem nedov. 1. tarnati, pritoževati se: Imà gvishnu urshoh iamrat, klagovati nedol., inu ſe toshit zhes ſvojo nesrezho ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati, inu klaguati nedol. ǀ Nemam tudi vrshoha Klaguvati nedol., Kakor Ieremias zhes tu Ieruſalemsku Mestu ǀ vſy vkupaj ſo pershli ſe jokati, inu klagovati namen. ǀ ſakaj taku milu klagujesh 2. ed. ǀ SaKj tedaj tuliKain Klaguiesh 2. ed. zhes te druge ǀ ti shalovash, inu klagviesh 2. ed. kadar eno kokush, eniga vola etc. Sgubish ǀ Se joka, inu klaguje 3. ed. nad tuojo shkodo ǀ Celli duor ſe preſtrashi, klaguie 3. ed., jamra, inu ioka ǀ en zhaſs klagvje 3. ed. ǀ My Klagujemo 1. mn., Angeli pak veſselu pojejo ǀ Oh aku vy Angely klaguiete 2. mn., videozh de ta folk ſvojmu dobrutlivimu Krajlu ſo nehvaleshni ǀ otrozy klaguieio 3. mn., matere shalveio ǀ shaloſtni hodio, inu klaguiejo 3. mn. ǀ shalujeio, klagujeio, inu iamraio 3. mn. ǀ Satorai shiher bom Klagoval del. ed. m s'S. Chryſostomam ǀ Nad leto neuſmilenoſtio ſe nemorem sdershati, de bi neklagoval +del. ed. m s' Amoſam Prerokam ǀ nyh mati Rebecca je klagovala del. ed. ž, ter djala de bi bilu bulſhi de bi nihdar yh ne bila spozhela ǀ ty vboſi ludje, ſo milu klagovali del. mn. m, inu zagovali ǀ pres konza bote klaguvali del. mn. m; Aubè, Aubè, Aubè, pomagajte, pomagajte ǀ najde na ſreidi Tempelna sedejti eno companio shenskih pershon, katere ſe ſo jokale, inu klagovale del. mn. ž na vus glaſs, nad truplam tiga lubiga, inu lepiga Adonida 2. obžalovati: S. Paulus ta je bil en pravi Ioger Boshy, kateri reve, inu nadluge ſvojga blishniga je klagval del. ed. m, kakor de bi njega lastne bile Denominativ iz izposojenke iz nem. Klage ‛tarnanje, tožba’; → klogovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
klogovanje s tarnanje, pritoževanje: nej bilu v'hishi shlishat drugu, ampak shraj, krik, inu klogovaine im. ed. (V, 90) → klagovanje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
lamentácija -e ž (á)
nav. mn., ekspr. tožba, tarnanje: ne maram njegovih lamentacij; lamentacije nad težavami
♦ rel. peti lamentacije žalostinke preroka Jeremija
nav. mn., ekspr. tožba, tarnanje: ne maram njegovih lamentacij; lamentacije nad težavami
♦ rel. peti lamentacije žalostinke preroka Jeremija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
lamentácija -e ž, pojm. (á) izobr. tožba, tarnanje: ~e nad težavami; ver. peti ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
medmétni medmétna medmétno pridevnik [medmétni]
- ki je v zvezi z medmetom
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
oróžje Frazemi s sestavino oróžje:
bíti pod oróžjem, dáti kómu oróžje v rôke, iméti pod oróžjem, izbíti kómu oróžje iz rôk, klicáti kóga pod oróžje, odložíti oróžje, poklicáti kóga pod oróžje, položíti oróžje, prijéti za oróžje, rožljáti z oróžjem, zgrábiti za oróžje
bíti pod oróžjem, dáti kómu oróžje v rôke, iméti pod oróžjem, izbíti kómu oróžje iz rôk, klicáti kóga pod oróžje, odložíti oróžje, poklicáti kóga pod oróžje, položíti oróžje, prijéti za oróžje, rožljáti z oróžjem, zgrábiti za oróžje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pést -í ž (ẹ̑)
1. roka s tako skrčenimi prsti, da se dotikajo upognjene dlani: dvigniti pest; odpreti, stisniti pest; tiščati kovanec v pesti; s pestjo groziti, žugati; udariti, razbijati s pestjo po mizi; za pest velika odprtina; kakor pest debel kamen / prsti so se mu skrčili v pest; stisniti roko v pest / bojevanje s pestmi
// star. roka, prsti1: zgrabil ga je s koščenimi pestmi za ovratnik in ga stresel / rokavi za pestmi so umazani na zapestjih
2. s predlogom prostor med skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: izbiti komu kamen iz pesti; v pesti je tiščal nekaj drobiža / ekspr. stisnil mu je kovanec v pest skrivoma dal
3. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat zagrabi, drži s skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: pest drobiža; dala ji je dve pesti moke / dobiti za pest zlatnikov / pest prediva; odžeti pest pšenice
// ekspr. zelo majhna količina česa sploh: teh nekaj pesti sena bomo že še pograbili; dragocena je vsaka pest zemlje / ekspr.: v svoji lasti nima niti pesti zemlje prav nič; okoli hiše je komaj za pest zemlje zelo malo
4. ekspr. (telesna) moč, sila: morali so se pokoriti njegovi pesti; če ne bo šlo drugače, jim bo treba to dokazati s pestjo z nasiljem; krojiti si, pisati si pravico s pestmi
5. nekdaj dolžinska mera, približno 10,5 cm: petnajst pesti dolg / meriti na pesti
● pog. pazi se, ker me močno srbijo pesti zelo si želim, da bi te udaril; ekspr. po vaseh so se pesti krčeviteje stiskale jeza, upornost vaščanov je naraščala; držati, tiščati pesti za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog., ekspr. jaz sem že okusil njegove pesti mene je že natepel, pretepel; kmalu jim je pokazal svoje pesti jih fizično napadel; ekspr. to je pravici pest v obraz to je grobo kršenje pravice; pog. dobiti koga v pest ujeti in kaznovati ga; pog. kogar je dobil v pest, vsak je moral poslušati njegovo tarnanje kogar je srečal, s komer se je pogovarjal; ekspr. priti v pest paragrafom zaradi kršenja zakonitosti biti kaznovan; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. lakota, žeja ga ima v pesteh zelo je lačen, žejen; ekspr. začelo se je s prepirom, končalo s pestmi s tepežem, pretepom; pog. na sestanku je treba udariti s pestjo po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; publ., ekspr. z jekleno pestjo narediti red v državi z oboroženimi silami, nasiljem; delati na lastno pest na svojo roko; ekspr. to je človek nagle jeze in trdih pesti je močen, divji človek, zlasti v tepežu, pretepu; publ., ekspr. režim železne pesti ki temelji zlasti na vojaških, policijskih metodah in nasilju; ekspr. upošteva samo moč pesti telesno moč; ekspr. vladala je pravica pesti oblast je imel, kdor je bil močnejši, brezobzirnejši
♦ pravn., zgod. pravica pesti v srednjem veku pravica plemstva, da uveljavi svoje pravne zahteve tudi s silo, orožjem
1. roka s tako skrčenimi prsti, da se dotikajo upognjene dlani: dvigniti pest; odpreti, stisniti pest; tiščati kovanec v pesti; s pestjo groziti, žugati; udariti, razbijati s pestjo po mizi; za pest velika odprtina; kakor pest debel kamen / prsti so se mu skrčili v pest; stisniti roko v pest / bojevanje s pestmi
// star. roka, prsti1: zgrabil ga je s koščenimi pestmi za ovratnik in ga stresel / rokavi za pestmi so umazani na zapestjih
2. s predlogom prostor med skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: izbiti komu kamen iz pesti; v pesti je tiščal nekaj drobiža / ekspr. stisnil mu je kovanec v pest skrivoma dal
3. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat zagrabi, drži s skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: pest drobiža; dala ji je dve pesti moke / dobiti za pest zlatnikov / pest prediva; odžeti pest pšenice
// ekspr. zelo majhna količina česa sploh: teh nekaj pesti sena bomo že še pograbili; dragocena je vsaka pest zemlje / ekspr.: v svoji lasti nima niti pesti zemlje prav nič; okoli hiše je komaj za pest zemlje zelo malo
4. ekspr. (telesna) moč, sila: morali so se pokoriti njegovi pesti; če ne bo šlo drugače, jim bo treba to dokazati s pestjo z nasiljem; krojiti si, pisati si pravico s pestmi
5. nekdaj dolžinska mera, približno 10,5 cm: petnajst pesti dolg / meriti na pesti
● pog. pazi se, ker me močno srbijo pesti zelo si želim, da bi te udaril; ekspr. po vaseh so se pesti krčeviteje stiskale jeza, upornost vaščanov je naraščala; držati, tiščati pesti za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog., ekspr. jaz sem že okusil njegove pesti mene je že natepel, pretepel; kmalu jim je pokazal svoje pesti jih fizično napadel; ekspr. to je pravici pest v obraz to je grobo kršenje pravice; pog. dobiti koga v pest ujeti in kaznovati ga; pog. kogar je dobil v pest, vsak je moral poslušati njegovo tarnanje kogar je srečal, s komer se je pogovarjal; ekspr. priti v pest paragrafom zaradi kršenja zakonitosti biti kaznovan; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. lakota, žeja ga ima v pesteh zelo je lačen, žejen; ekspr. začelo se je s prepirom, končalo s pestmi s tepežem, pretepom; pog. na sestanku je treba udariti s pestjo po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; publ., ekspr. z jekleno pestjo narediti red v državi z oboroženimi silami, nasiljem; delati na lastno pest na svojo roko; ekspr. to je človek nagle jeze in trdih pesti je močen, divji človek, zlasti v tepežu, pretepu; publ., ekspr. režim železne pesti ki temelji zlasti na vojaških, policijskih metodah in nasilju; ekspr. upošteva samo moč pesti telesno moč; ekspr. vladala je pravica pesti oblast je imel, kdor je bil močnejši, brezobzirnejši
♦ pravn., zgod. pravica pesti v srednjem veku pravica plemstva, da uveljavi svoje pravne zahteve tudi s silo, orožjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
tárnanje -a s (ȃ)
glagolnik od tarnati: s tarnanjem ni mogoče ničesar spremeniti; tarnanje nad usodo / stokanje in tarnanje
glagolnik od tarnati: s tarnanjem ni mogoče ničesar spremeniti; tarnanje nad usodo / stokanje in tarnanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
tárnanje -a s
govorjenje, pripovedovanje o lastnih skrbeh, težavah
SINONIMI:
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
tȃrnanje, n. das Jammern, das Klagen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
tárnati -am nedov. -ajóč, -áje; tárnanje (ȃ) o čem ~ ~ hudih časih; tarnati nad kom/čim ~ ~ draginjo; Tarnal je, da težko živi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
tȃrnati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
tožba -e ž tožba, tj. 1. obtožba, pritožba: leta toshba im. ed. je bila pred Vicekrajla preshla ǀ kulikajn toshbe rod. ed., praude, krega, inu ſaurashtva ſe obudij ǀ shlushbo bres vſe toshbe rod. ed., inu pomankajna fliſſik je dopolnil ǀ imam eno veliko toshbo tož. ed. ǀ ob nashim zhaſſu takorshne reve, neſrezhe, inu toshbe im. mn., inu praude mei temi ſakonskimi ſe shlishio, inu vidio ǀ nihdar nei nej dal urshoha toshbam daj. mn. ǀ toshbe tož. mn. krivizhne ſo ushe ſmislili ǀ vſe vashe toshbe tož. mn. naprej perneſene je shlishal, inu dobro premiſlil 2. tarnanje: shegnani dan na Kateri nepade toshba im. ed. Iobaua ǀ O Salamon, lepu proſsim de bi hotu saprejti vne toshbe tož. mn. v'tuojh bukvoh sapiſsane, Kir tulikajn farshmagujesh dan tuojga rojſtua
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.