džôging -a in džóging -a in joggingSSKJ -a cit. [džôging- in džóging-] m (ȏ; ọ̑) lahkotno tekanje za ohranjanje telesne vzdržljivosti: Zaradi obilice obveznosti mu v zadnjem času že primanjkuje časa za džoging in smučanje E ← agl. jogging iz jog 'počasi, lahkotno teči'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
hlásten -tna -o prid. (á ā) opravljan, narejen zelo hitro, odločno zaradi čustvene prizadetosti: hlasten gib;
zaslišali so nagle, hlastne korake / hlastno tekanje ljudi po peronu / hlastna naglica / novico ji je povedal z nekakim hlastnim veseljem // opravljan pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastno branje / hlastna pisavahlástno prisl.: hlastno je strgal ovitek in prebral pismo; otroci so hlastno zajemali iz sklede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
jógging -a [džoging tudi joging] m (ọ̑) lahkotno tekanje za ohranjanje telesne vzdržljivosti: ukvarjati se z joggingom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
tekálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tekanje ali tek: tekalni prostor / tekalne smuči tekaške smuči
♦ strojn. tekalni žerjav mostni žerjav, ki teče po visoko postavljenih tirih, navadno v tovarniških dvoranah; tekalno kolo zlasti pri žerjavih kolo, prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; teh. tekalna površina površina avtomobilskega plašča, kolesa, ki se pri vožnji, premikanju dotika tal; žel. tekalna vožnja poskusna vožnja vozila brez obremenitve od mirovanja do največje hitrosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
tekalíšče -a s (í) - 1. navadno urejen prostor za tekanje: urediti tekališče; tekališče na stadionu / peščeno, travnato tekališče / športno tekališče
- 2. agr. ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine: spustiti živino v tekališče / tekališče za svinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
tékanje -a s (ẹ̑) glagolnik od tekati: tekanje otrok;
skakanje in tekanje / tekanje konja / tekanje po trgovinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
vsènavzkrížen -žna -o prid. (ȅ-ī) - 1. ki poteka neurejeno v večkrat križajočih se smereh: vsenavzkrižno tekanje; vsenavzkrižno vrvenje ljudi
- 2. ki poteka medsebojno med več ljudmi: vsenavzkrižni odnosi; vsenavzkrižno prepiranje
- 3. ekspr. nejasen, zmeden: vsenavzkrižne misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.