copát copáta samostalnik moškega spola [copát] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copata
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copata, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
ETIMOLOGIJA: ↑copata
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
divjánje -a
s1.
živahno, razposajeno tekanje sem ter tja 2.
nastopanje z veliko silo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
divjanje -a (divjanje, divjane, divjajne, divjajnje) samostalnik srednjega spola1. izkazovanje jeze, zlobe z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: divjanje
1.1 ekspresivno beda, nesreča kot posledica takega ravnanja
2. nastopanje, pojavljanje z veliko silo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: divjanje
3. ekspresivno razposajeno, brezglavo tekanje sem ter tja; SODOBNA USTREZNICA: bezljanje
FREKVENCA: 35 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dr̀kanje -a s tekanje, dirkanje: je od vnogo drkanya keszno domô priso AIP 1876, br. 1, 6; ár szo privadjeni k-drkanyi KAJ 1870, 36; pren. toliko piszanya, derkanya bilô AIP 1876, br. 10, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
drkanje [dȓkanje]
samostalnik srednjega spolatek, tekanje v krogu
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
džóging -a
m lahkotno tekanje za ohranjanje telesne vzdržljivosti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
frkanje [fŕkanje]
samostalnik srednjega spolahitro tekanje, šviganje sem in tja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
hlásten -tna -o prid.(á ā) opravljan, narejen zelo hitro, odločno zaradi čustvene prizadetosti: hlasten gib;
zaslišali so nagle, hlastne korake / hlastno tekanje ljudi po peronu / hlastna naglica / novico ji je povedal z nekakim hlastnim veseljem // opravljan pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastno branje / hlastna pisava hlástno prisl.:
hlastno je strgal ovitek in prebral pismo; otroci so hlastno zajemali iz sklede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
notertekanje (noter tekanje) sam. s ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pročtekanje (proč tekanje) sam. s ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
stẹ́kel stékla prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tekálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tekanje ali tek: tekalni prostor / tekalne smuči tekaške smuči
♦ strojn. tekalni žerjav mostni žerjav, ki teče po visoko postavljenih tirih, navadno v tovarniških dvoranah; tekalno kolo zlasti pri žerjavih kolo, prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; teh. tekalna površina površina avtomobilskega plašča, kolesa, ki se pri vožnji, premikanju dotika tal; žel. tekalna vožnja poskusna vožnja vozila brez obremenitve od mirovanja do največje hitrosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tekalíšče -a s (í) 1. navadno urejen prostor za tekanje: urediti tekališče;
tekališče na stadionu / peščeno, travnato tekališče / športno tekališče 2. agr. ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine: spustiti živino v tekališče / tekališče za svinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tékanje -a s (ẹ̑) glagolnik od tekati: tekanje otrok;
skakanje in tekanje / tekanje konja / tekanje po trgovinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tékanje -a
s večkratni tek; tek s prekinitvami
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
tẹ́kanje, n. das Laufen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tekanje samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
tekanje1 s, corrivatio, v'kupai
teikanîe v'eno vodó
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tekanje2 s, F
16,
acupedius, hitir na nogah
h'teikanîu;
captatio, lovlenîe, tú
teikanîe, inu vpraſhanîe po enim ky bi bil;
catadromus, en pláz ẛa derjanîe, ẛa
tékanîe junazhku;
catulatio, tú
tékanîe, ali goinenîe;
discursio, vſeṡkuṡi
tékanîe;
discursus, -us, ſem ter tám
tékanîe;
dromos, graecè, cursus, tékanîe, ték;
intercursus, -us, intercursio, v'meis
tékanîe;
levipes, hitrih nog, hiter, lagák h'hoji,
h'teikanîu;
meatus, -us, tudi
teikanîe, pomujanîe;
occursatio, pruti
tekanîe;
percursio, teik, ali
teikanîe;
procursatio, vunkai
tékanîe nad eniga;
procursus, -us, procursio, vunkai gnanîe, ali vunkai
teikanîe;
stadium, -dÿ, tudi en proſtor ṡa
teikanîe;
transcursus, -sus, en hiter, inu lagák tek, ali
teikanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tekanje sam. s ♦ P: 3 (TR 1558, DB 1584, TtPre 1588)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tékati -am nedov. -ajóč, -áje; tékanje (ẹ̑) ~ po travniku; poud. ~ ~ opravkih |hitro hoditi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vkuptekanje (vkup tekanje) sam. s ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vsènavzkrížen -žna -o prid. (ȅ-ī) 1. ki poteka neurejeno v večkrat križajočih se smereh: vsenavzkrižno tekanje;
vsenavzkrižno vrvenje ljudi 2. ki poteka medsebojno med več ljudmi: vsenavzkrižni odnosi;
vsenavzkrižno prepiranje 3. ekspr. nejasen, zmeden: vsenavzkrižne misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vsènavzkrížen -žna -o (ȅí; ȅȋ) ~o tekanje; poud. ~o govorjenje |nejasno, zmedeno|vsènavzkrížnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vun inu noter tekanje gl. ino, notertekanje, vuntekanje ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.