telébniti in telêbniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) - 1. ekspr. stežka, nerodno pasti: spotaknil se je in telebnil na tla; telebniti vznak; telebnil je, kakor je bil dolg in širok; telebnil je kot snop v travo / zviška je telebnil v naslanjač / telebnil je v prepad padel
- 2. preh., star. z veliko silo udariti: z gorjačo ga je telebnil po glavi / z vso močjo telebne svečnik proti njemu vrže, zažene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pùmf in púmf medm. (ȕ; ȗ) posnema močen pok, glas pri udarcu, padcu: pomeril je s puško in, pumf, sprožil / pumf, je telebnil po tleh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
bùm in búm medm. (ȕ; ȗ) posnema močen pok, zamolkel glas pri udarcu: bum! je zagrmel strel;
boben, srce udarja bum bum bum;
telebnil je, bum, na tla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.