Tiskanje

oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]

1.

oddati ali začeti oddajati glas, zvok

2.

odzvati se na klic, poziv

3.

javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

4.

javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi

5.

dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

6.

priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se

oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se]

1.

oddajati glas, zvok

1.1.

2.

odzivati se na klic, poziv

3.

javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

4.

javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi

5.

dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

6.

prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.3.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

2.

ki ni splošno znan, slaven

STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...

àh medmet

1.

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

1.1.

tudi s ponovljeno črko h

2.

izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega

3.

tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost

3.1.

3.2.

tudi s ponovljeno črko h

3.3.

4.

izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

5.

izraža čustveno podkrepitev izjave

5.1.

FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...

cmòk cmôka samostalnik moškega spola [cmòk]

1.

navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom

2.

ekspresivno glasen poljub

3.

moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje

4.

kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega poljuba

FRAZEOLOGIJA: cmok v grlu, cmok v grlu se naredi komu, imeti cmok v grlu, pogoltniti cmok v grlu, s cmokom v grlu
ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati

mhm1; in mh1 členek

1.

manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

2.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi

ETIMOLOGIJA: ↑aha, izgovorjeno z zaprtimi usti, znano tudi v nem. mhm

navigácijski navigácijska navigácijsko in navigacíjski navigacíjska navigacíjsko pridevnik [navigáciski] in [navigacíski]

1.

ki je v zvezi z navigacijo 1.

1.1.

navigaciji 1.

2.

ki je v zvezi z navigacijo 2.

ETIMOLOGIJA: ↑navigacija

òh in ôh medmet

1.

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

2.

izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost

3.

izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem

4.

izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

5.

kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

5.1.

kot členek

5.2.

kot členek

FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o

cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]

1.

neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

2.

neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti

FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati

čívkniti čívknem dovršni glagol [číu̯kniti]

1.

oglasiti se s kratkim, visokim glasom, značilnim za ptico

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

2.

navadno zanikano, ekspresivno z zadržkom, navadno na zahtevo reči, povedati kaj za koga neugodnega

3.

ekspresivno objaviti krajši zapis, komentar, mnenje, zlasti na družbenem omrežju Twitter

ETIMOLOGIJA: ↑čivkati

kapúca kapúce samostalnik ženskega spola [kapúca]

prišit ali pripet del zgornjega oblačila za pokrivanje glave; SINONIMI: oglavnica

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kapuze iz it. cappuccio, iz cappa ‛plašč (s kapuco), kuta’ - več ...

škljòc medmet

1.

posnema zvok pri sprožitvi fotografskega aparata

kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi fotografskega aparata

2.1.

kot samostalnik

ekspresivno

2.2.

kot samostalnik

ekspresivno

2.3.

kot samostalnik

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. onomatopeje škljȍc, ki posnema trk kovinskih delov v pripravi

štírivrstíčni štírivrstíčna štírivrstíčno pridevnik [štírivərstíčni]

1.

ki obsega štiri vrstice

2.

ki je velik za štiri vrstice

ETIMOLOGIJA: iz štiri vrstice

večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati]

1.

jesti večerjo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑večerja

WC WC-ja; tudi vecé samostalnik moškega spola [vẹcé] in [vəcə̀]

1.

urejen zaprt prostor za opravljanje potrebe

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z WC-jem 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. w. c., kratice za w(ater) c(loset) v prvotnem pomenu ‛majhen prostor z vodo’ - več ...

hòj in hôj medmet

1.

navadno s ponovljeno črko o, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec opozarja na svojo prisotnost in želi priklicati koga

1.1.

izgovarja se z večjo jakostjo

1.2.

neformalno

2.

izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje

2.1.

FRAZEOLOGIJA: Hej hoj!
ETIMOLOGIJA: verjetno imitativna beseda, primerjaj tudi nem. hoi in angl. hoy

lájati lájam nedovršni glagol [lájati]

1.

oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa

1.1.

ekspresivno

2.

slabšalno glasno, zadirčno govoriti

3.

slabšalno zavzeto kritizirati, izražati svoja stališča, navadno neutemeljeno

FRAZEOLOGIJA: lajati kot pes, lajati na napačno drevo, lajati v luno, Pes, ki laja, ne grize., Psi lajajo, karavana gre dalje.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. lajati, hrv., srb. lȁjati, rus. lájatь, češ. lát < pslov. *lajati iz ide. korena *lah2-, ki je posnemal pasji lajež in manj artikulirane človeške glasove, tako kot litov. lóti, latv. lãt, stind. rā́yati, alb. leh - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika