telefoníja -e ž (ȋ) ptt - 1. prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: te priprave omogočajo telefonijo; izum telefonije / brezžična telefonija
// dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: razvoj slovenske telefonije; odobriti denar za telefonijo - 2. veda o tem prenašanju: strokovnjak za telefonijo / predavati telefonijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
brezžíčen -čna -o prid. (ȋ) ki je brez žične zveze: brezžični prenos slike;
vzpostaviti brezžično radijsko zvezo / poslati brezžično brzojavko / brezžični oddajnik; brezžična oddajna in sprejemna postaja
♦ ptt brezžična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija z elektromagnetnimi valovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
žíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žico: žična debelina / žična krtača; žična mreža, ograja; žična vrv / žični kolobar / žična ovira ogrodje, navadno leseno, prepleteno z bodečo žico; žične škarje škarje za rezanje žice; brezžične in žične zveze
♦ agr. žični kozolec kozolcu podobna naprava za sušenje krme; ptt žična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija s prenašanjem po vodniku; teh. žično steklo steklo z vdelano mrežo iz tanke žice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
rádiotelefoníja -e ž (ā-ȋ) ptt telefonija z radijskimi valovi, brezžična telefonija: ukvarjati se z radiotelefonijo / razvoj radiotelefonije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vèčkanálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ptt ki ima na eni osnovni zvezi več kanalov na različnih frekvencah: večkanalna telefonija, telegrafija
♦ elektr. večkanalni magnetofon magnetofon, ki ima magnetni trak za več zvokovnih sledi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.