telefoníranje -a s (ȋ) glagolnik od telefonirati: odločiti se za telefoniranje;
pogosta telefoniranja / poslušati telefoniranje / prostoročno telefoniranje z vgrajeno prostoročno napravo, navadno v motornih vozilih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
célica -e ž (ẹ̑) 1. tesen, zaprt prostor: živeti v celici;
jetniška, samostanska celica / telefonska celica za telefoniranje / plinska celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih2. biol. osnovna gradbena enota organizmov: krvna, rastlinska celica;
rakave celice;
zgradba celice / spolna celica; delitev celice; pren. družina je osnovna celica človeške družbe / ekspr. sive celice možgani3. polit. osnovna organizacijska enota, zlasti v ilegali: ustanoviti partijsko celico
♦ biol. matična celica nediferencirana celica, iz katere se lahko razvije katerakoli celica organizma; čeb. celica šesterostran predelček v satu; elektr. akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; fiz. fotoelektrična celica fotocelica; rač. pomnilna celica osnovni del pomnilnika v računalniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
govorílnica -e ž (ȋ) soba za razgovore z obiskovalci: dobil je obisk in je odšel v govorilnico;
govorilnica v dijaškem domu / telefonska govorilnica tesen, zaprt prostor za telefoniranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prostorôčen in prostoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) 1. narejen s prosto roko, brez pripomočkov: prostoročna risba / prostoročno risanje 2. pri uporabi, izvajanju katerega so roke proste za druga opravila: prostoročni telefon;
prostoročna naprava, slušalka / prostoročno klicanje, telefoniranje / prostoročno odklepanje in zaklepanje vozila; prostoročno upravljanje s strojem / prostoročna vožnja s kolesom pri kateri se krmila ne drži z nobeno rokoprostorôčno in prostoróčno prisl.:
prostoročno narejena keramika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
telefón -a m (ọ̑) 1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon;
zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt] 2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon 3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone;
priključiti telefon na centralo;
slušalka, vilice telefona / mobilni ali prenosni telefon manjši brezžični telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo z drugim telefonskim naročnikom; satelitski telefon ki omogoča telefoniranje prek satelitskih sistemov; vrvični telefon stacionarni telefon, pri katerem je slušalka prek kabla povezana z bazno postajo telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številka
● pog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Ruske federacije; vroči telefon vroča linija; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zveze
♦ igr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prèdpláčen -čna -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na predplačilo; predplačniški: predplačni paket, sistem;
predplačna mobilna telefonija;
predplačno telefoniranje / predplačni mobilnik, telefon; predplačna kartica / predplačni naročniki, uporabniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sét1 -a m (ẹ̑) 1. več istovrstnih ali dopolnjujočih se predmetov, stvari, ki spadajo skupaj: opremiti avtomobil s setom za prostoročno telefoniranje;
set bobnov;
set osmih evrskih kovancev / kopalni, potovalni set; set za ličenje, manikuro, pedikuro; set za osebno nego / darilni set z luksuznim parfumom 2. prtiček, na katerega se postavi posoda za serviranje hrane eni osebi; pogrinjek: pripraviti mizo s štirimi seti / vzorčast set; v prid. rabi: set garnitura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
telefonáda -e ž (ȃ) ekspr. telefonski pogovor, telefoniranje, zlasti dolgo: zaman so bile vse njegove telefonade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.