televizíjski in televízijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na televizijo: televizijski signal / televizijski aparat, sprejemnik; televizijski oddajnik, pretvornik; televizijski zaslon; televizijska antena; televizijska kamera; televizijska slika / televizijski prenos / televizijski dnevnik; televizijski program, spored; televizijska oddaja / televizijski film; televizijska drama, nadaljevanka / televizijski studio; publ. televizijska hiša; televizijska mreža / televizijski naročnik / televizijski gledalec televizíjsko in televízijsko prisl.:
televizijsko posredovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
limonáda -e ž (ȃ) 1. osvežujoča pijača iz limoninega soka, vode, sladkorja: piti limonado;
kozarec limonade / elipt., pog. prosim dve limonadi dva kozarca limonade2. slabš. čustveno, a vsebinsko prazno literarno, glasbeno delo: ta roman je limonada;
zdaj igrajo neko limonado;
filmska limonada // televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb; telenovela: rada gleda limonade; mehiška limonada / televizijska limonada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
tevé -êja m (ẹ̑ ȇ) pog. televizija: pojavljati se na teveju [TV];
vodenje oddaje na teveju // televizijski sprejemnik: dneve preživlja zleknjen v naslonjaču pred tevejem; v prid. rabi: teve zaslon televizijski zaslon; teve kamera televizijska kamera; teve oddaja televizijska oddaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
emisíja -e ž (ȋ) 1. nav. mn. odvajanje odpadnih snovi ali snovi, ki nastanejo kot stranski produkt, izpust: emisije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov;
emisije plinov, prašnih delcev;
emisije škodljivih snovi / emisije izpušnih plinov // take snovi: izpusti emisij 2. fin., navadno z rodilnikom dajanje, izročitev denarja, vrednostnih papirjev ali vrednotnic v obtok, v promet, izdaja: vlada je napovedala emisijo državnih obveznic;
emisija bankovcev, denarja;
emisija znamk // količina naenkrat izdanega denarja, vrednostnih papirjev ali vrednotnic: kreditirati iz dodatne emisije; potreba po novih emisijah denarja; lanska emisija znamk vsebuje tudi serijo z žuželkami 3. fiz. oddajanje valov, delcev, sevanje: emisija radijske antene / emisija svetlobe / termična emisija izhajanje elektronov iz močno segretih kovin4. knjiž. (radijska, televizijska) oddaja: gledalci obalnih krajev so lahko takrat gledali le tuje emisije;
ukinili so vse govorne emisije / radijska, televizijska emisija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
nadaljevánka -e ž (á) televizijski film ali televizijska igra v nadaljevanjih: gledati, snemati nadaljevanko / televizijska nadaljevanka / publ. nadaljevanka v dnevniku literarno delo v nadaljevanjih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
reportáža -e ž (ȃ) sestavek, radijska, televizijska oddaja, ki opisuje ali prikazuje aktualne dogodke, kraje: napisati, posneti reportažo;
objavljati reportaže / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem; radijska, televizijska reportaža; športna reportaža / pisatelj se v slogu približuje reportaži // poročanje o kakem aktualnem dogodku, kraju zlasti s kraja dogajanja: poslušati reportažo z nogometnega igrišča; reportažo je moral nenadoma prekiniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
sêrija -e ž (é) navadno s prilastkom 1. skupina stvari, dogodkov s skupnimi lastnostmi, značilnostmi, ki si sledijo v določenem časovnem zaporedju: v časopisu je izšla serija člankov o tem problemu;
opraviti serijo raziskav;
zmagal je v prvi seriji skokov / prva serija te zbirke obsega pet knjig; serija znamk z živalskimi motivi
● publ. naredil je serijo napak veliko2. navadno v zvezi televizijska serija televizijski film ali televizijska igra v nadaljevanjih: posneti, predvajati novo televizijsko serijo;
junaki otroške televizijske serije 3. skupina enakih izdelkov, narejenih v določenem obdobju, označenih z določeno oznako: prva serija motorjev je že v prodaji;
hladilniki iste serije / poskusna serija / izdelovati konfekcijo v majhnih, velikih serijah
♦ fin. serija celota vseh bankovcev, nekaterih vrednostnih papirjev iste izdaje; celota vseh bankovcev iste vrednosti, označenih z zaporednimi črkami in številkami; glasb. serija v dodekafoniji in v serialni glasbi vnaprej določeno zaporedje dvanajstih različnih tonov v okviru oktave, veljavno za celotno skladbo ali njen del
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
interpretácija -e ž (á) 1. delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlaga, tolmačenje: podati interpretacijo pesmi;
nepravilna interpretacija predpisa / estetska, stilna interpretacija literarnega dela / Prešernove pesmi v moderni interpretaciji / publ.: to je napačna interpretacija društvenega delovanja; po taki interpretaciji problema ni pričakovati izboljšanja takem gledanju, pojmovanju2. umetniško poustvarjanjea) dramskih likov; igra, igranje: občudovati interpretacijo glavne igralke;
interpretacija Ofelije / odrska, televizijska interpretacija uprizoritev, izvedbab) glasbenega dela, izvajanje: interpretacija kantate je bila dobra / popevka je v interpretaciji mlade pevke doživela velik uspeh
♦ glasb., gled. aktivna interpretacija z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
izvédba tudi izvêdba -e ž (ẹ̑; ȇ) 1. glagolnik od izvesti izvedem: izvedba načrta, poskusa;
izvedba referenduma, volitev;
klubu so zaupali izvedbo tekmovanja;
razpis za izvedbo gradbenih del / izvedba smučarskega skoka / izvedba pravila iz konkretnih primerov // umetniška poustvaritev zlasti glasbenega dela: koncertna izvedba simfonije; kritiki so posebno pohvalili tehniko izvedbe / televizijska izvedba opere / popevka v izvedbi mlade pevke je dosegla na festivalu drugo mesto 2. s prilastkom značilnost izdelka, po kateri se loči od drugega izdelka istega tipa: horizontalna, navpična izvedba stroja;
športna izvedba letala;
avtomobil standardne izvedbe / šotor izdelujejo v dveh izvedbah; publ. kotel v litoželezni izvedbi litoželezen kotel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
moderátorka -e ž (ȃ) 1. ženska, ki na konferencah, strokovnih sestankih strnjeno podaja glavno vsebino referatov ali vodi delo: moderatorka kongresa, okrogle mize, prireditve // napovedovalka, ki neposredno sodeluje v oddaji kot njena soustvarjalka: na vprašanje moderatorke ni želel odgovoriti; moderatorka programa; novinarka in moderatorka / radijska, televizijska moderatorka 2. ženska, ki preverja skladnost prispevkov na spletnem forumu s pravili foruma ali odgovarja na vprašanja uporabnikov: forumu se je pridružila nova moderatorka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
slíka -e ž (ȋ) 1. likovna upodobitev česa z barvami, navadno umetniška: delati, končati sliko;
dobra, lepa slika;
slika cvetočega drevesa;
deček na sliki je kot živ / abstraktna slika; oljnata slika; stenska, stropna slika; slika na steklu // delo, izdelek s tako upodobitvijo: po stenah visijo slike; obesiti, sneti sliko / dati sliko v okvir / kupiti Jakopičevo sliko ki jo je naslikal Jakopič2. upodobitev česa, zlasti v knjigi, časopisu: za otroške knjige so primernejše barvne slike;
slika na naslovni strani;
slike in besedilo;
v učbeniku je veliko slik / izrezovati slike iz starih koledarjev / kot opozorilo v tekstu glej, primerjaj sliko št. 8 3. upodobitev česa, nastala na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo: izdelati, povečati sliko;
skupinska slika / album slik; gladek, nazobčan rob slike // upodobitev česa, nastala s pomočjo kakega tehničnega sredstva: projicirati sliko na platno, steno / filmska, televizijska slika; rentgenska slika prsnega koša 4. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: po potresu se je povsod kazala enaka slika: porušene hiše, prestrašeni ljudje;
sliko slapa si je hotel vtisniti v spomin 5. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: slika stanja, ki jo je podal, ni prava;
knjiga je le približna slika trpljenja v taborišču / publ. slika položaja se je spremenila položaj6. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: pred očmi so se mu pojavljale neprijetne slike iz preteklosti;
rada je v spominu obujala slike iz otroštva // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: imeti, ustvariti si pravo sliko o čem 7. gled. vsebinsko, časovno in prostorsko zaokrožen del gledališke predstave: arija iz druge slike prvega dejanja;
drama v sedmih slikah
● ekspr. ti si pa slika posebnež; šalj. gasilska slika skupinska slika; zastar. gledati gibljive slike (umetniško) delo iz slik na filmskem traku; film; ekspr. hči je prava slika svoje matere zelo ji je podobna; imeti jasno sliko o čem pravilno, dobro kaj poznati
♦ film., rad. slika (na zaslonu, platnu) se preliva; podložiti sliko; negibna slika besedilo, risba ali fotografija (na zaslonu, platnu), ki med predvajanjem miruje; fiz. navidezna slika; prava slika ki nastane v presečišču podaljškov žarkov in jo lahko opazujemo z očesom ali na zaslonu, ki prestreže svetlobo; fot. razviti slike; ostra slika na kateri je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; gled. živa slika prizor, v katerem se igralci ne gibljejo in ne govorijo; lit. slika pripovedna enota kot del pripovednega dela v prozi; zlasti v drugi polovici 19. stoletja zelo kratko pripovedno delo v prozi, ki navadno objektivistično prikazuje kak dogodek; mat. narisati sliko funkcije; med. krvna slika; meteor. vremenska slika; rad. poslati sliko po linku; mešalec slike; rel., um. votivna slika narejena, podarjena zlasti kaki cerkvi zaradi zaobljube; šol. tabelska slika kratek in pregleden zapis učne snovi, ki nastaja med poukom na tabli; tisk. dvokolonska slika; um. senčna slika liki, ki nastanejo s projekcijo sence predmeta na zaslonu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
ustávljati -am nedov. (á) 1. delati, povzročati, da se kaj preneha gibati, premikati: ustavljati avtomobil, konja / policisti so ustavljali vsa vozila; z roko ustavljati; elipt. ustavljam, ustavljam, pa noben voznik ne ustavi / ustavljati mimoidoče // delati, povzročati, da kaj preneha teči: ustavljati ranjencu kri / ekspr. s šalami ustavljati solze 2. delati, povzročati, da kaj preneha delati, delovati: ustavljati motor, stroj / zaradi pomanjkanja surovin ustavljati tovarne 3. delati, povzročati, da kdo preneha delati, kar določa sobesedilo: ni mogel brati, pripovedovati, ker so ga ves čas ustavljali / ljudje so govornika pogosto ustavljali / ekspr. ponos mu je ustavljal korak 4. delati, povzročati, da postaja dejanje, dogajanje, kot ga izraža dopolnilo, počasnejše ali da preneha: tovarne ustavljajo delo, proizvodnjo / ustavljati krvavitev / policisti so ustavljali promet / elipt.: ustavljati kredite, pokojnine prenehavati jih dajati, izplačevati; ustavljati ogenj preprečevati njegovo širjenje; gasiti gaustávljati se
1. prenehavati se gibati, premikati: na vrhu klanca so se težko naloženi vozovi ustavljali / na tej postaji se ustavljajo vsi avtobusi, vlaki / ustavljati se s pogledom na kom
// prenehavati teči: kri se ranjencu že ustavlja
2. prenehavati delati, delovati: kolovrat, stroj se ustavlja / ura se pogosto ustavlja, nesi jo k urarju / mlini, žage se ustavljajo prenehavajo obratovati
// prenehavati delati kaj sploh: pripovedovalec se je večkrat ustavljal; ne ustavljajte se na pol poti, ampak uresničite svoj načrt / taki ljudje se ne ustavljajo niti pred zločinom
3. prenehavati potekati, se razvijati: bolezen se že ustavlja; napredovanje, odseljevanje se ustavlja
4. s prislovnim določilom prekinjati pot in se določen čas zadrževati kje: turisti se v mestu ob jezeru radi ustavljajo / v tej gostilni se redko ustavljam
5. s širokim pomenskim obsegom zaradi obravnave, obdelave ostajati daljši čas ob čem, pri čem: razpravljavci se ustavljajo pri različnih vprašanjih / misel se mu ustavlja tudi pri znancih
6. povzročati stanje, ko kdo česa ne more, ne želi več uživati: enolična hrana se človeku začne kmalu ustavljati; pijača, žganje se mu ustavlja
7. star. upirati se: ustavljati se napadalcu, oblasti; ustavljati se nasprotniku z besedami, orožjem; odločno, uspešno se ustavljati komu / hrast se ustavlja vsem neurjem kljubuje
● ekspr. televizijska kamera se ustavlja na obrazih, rokah snema obraze, roke; ekspr. ob teh dogodkih, podatkih se človeku ustavlja pamet teh dogodkov, podatkov človek ne more razumeti; ekspr. kadar se ti delo začne ustavljati, prenehaj in se odpočij kadar ne moreš, ne znaš več delati naprej
ustavljáje :
ustavljaje voz se spotakniti; ustavljaje se na vsakem koraku, priti na vrh
ustavljajóč -a -e:
stati ob robu ceste, ustavljajoč avtomobile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
dráma -e ž (á) 1. literarno delo v obliki dialogov: uprizoriti dramo;
drama o razkrojenem zakonu;
drama v petih dejanjih / radijska, televizijska drama // lit. gledališka igra resne vsebine: pisal je drame in komedije 2. poslopje (osrednjega) dramskega gledališča: sinoči je bila drama nabito polna / prvak ljubljanske Drame / ljubljanska Drama je imela v tujini velik uspeh ansambel, igralci3. ekspr. pretresljiv, žalosten, tragičen dogodek: v sosednji ulici se je odigrala krvava drama;
družinska drama / drama pesnikovega duševnega življenja
♦ glasb. glasbena drama; lit. družbena, zgodovinska drama; analitična, realistična drama; ekspozicija drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
ígra -e ž (ȋ) 1. glagolnik od igratia) ob koncu prvega polčasa je postala igra zanimivejša;
z atraktivno igro sta moštvi navdušili gledalce;
gostje so vsilili domačinom svoj način igre;
spoznati pravila igre / publ. hitra in napadalna igra pod košem / publ. gostje so pokazali lepo igro igrali so lepob) igra celotnega ansambla je bila zelo dobra;
kritično so ocenili igro glavnega igralca / odlična filmska, gledališka igra c) igra na violino je ni motila / klavirska igra č) pri igri so se otroci sprli;
vesela in sproščena igra / soba, primerna za igro / ekspr. takšno delo je zanj igra d) igra s kartami se je zavlekla pozno v noč / odstopil je od nadaljnje igre e) z rodilnikom: igra barv ob zahajajočem soncu;
igra neštetih luči;
opazoval je igro svetlobe in sence / igra valov 2. otroška dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo: izmišljali so si različne igre;
čas so si preganjali z igrami / igrali so se gnilo jajce in druge igre / otroška igra // dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo sploh: igra s kartami, kockami / dobiti, izgubiti igro / družabne igre; igrati hazardne igre; igra na srečo; igra za denar pri kateri mora dati določeno vsoto denarja tisti, ki izgubi / pog. šli so se različne igre / računalniška igra igra na osebnem računalniku, pri kateri igralec upravlja s podobami na zaslonu3. športna dejavnost, navadno skupinska, organizirana po določenih pravilih: poznal je vse igre z žogo / namizne igre; otvoritev šahovske igre / športna igra / bojne igre ki ponazarjajo boj; gladiatorske igre / ekspr., z oslabljenim pomenom ta miselnost je pritegnila v vojno igro mnogo narodov 4. literarno delo v obliki dialogov, navadno manjše umetniške vrednosti: brati, napisati igro;
to igro so že večkrat uprizorili;
igrati Finžgarjevo igro Veriga;
igra iz kmečkega življenja / gledališka igra; radijska, televizijska igra / celovečerna igra ki traja približno dve uri; igra v treh dejanjih // izvedba, uprizoritev takega dela: gledati igro; nastopiti v igri / igro je vodil dober režiser 5. ekspr., navadno s prilastkom preračunljivo, navadno nezakonito delovanje: spregledal je njegovo igro;
v tej igri se ni znašel;
brezobzirna igra gospodarskih sil / treba je bilo odkriti pravila igre v tej družbi / različne politične igre // z oslabljenim pomenom delovanje, navadno nepričakovano, brez vzroka: vse je počivalo na čudni igri naključja, sreče, usode / to delo je igra fantazije / igra ljubezni in ljubosumja 6. nav. ekspr., navadno z rodilnikom nehoteni gibi, mimika, ki izraža, kaže določeno čustveno stanje, razpoloženje: igra njegovega obraza je bila zelo zgovorna;
ni mogel prikriti nervozne igre prstov, rok / opaziti je bilo igro njunih oči
● publ. žoga je zletela iz igre iz prostora, določenega za igranje; ekspr. kraljevska igra šah; šport. žarg. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; dom igre in dela prva leta po 1945 otroški vrtec; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni
♦ igr. napovedati igro pri taroku prevzeti vodstvo igre; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; debatna igra v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje; ljudska igra ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; šport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav; olimpijske igre mednarodne športne prireditve, organizirane vsaki dve leti, izmenično za poletne in zimske športe; odprta igra pri kateri igrata obe moštvi predvsem napadalno; igra preko kril, krilnih položajev pri kateri napada moštvo z vzdolžne strani igrišča; zgod. viteške igre turnir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
kámera -e ž (ȃ) optična priprava, s katero se slika predmeta prenaša na filmski trak: snemati s kamero;
brnenje kamer / rabi se samostojno ali s prilastkom: filmska, snemalna kamera; 35-milimetrska kamera; podvodna kamera za snemanje pod vodo; televizijska kamera ki sprejeto sliko spremeni v televizijski signal; spletna kamera ki posneto sliko prenaša prek spleta// elipt., publ. snemanje (s kamero): nagrado za kamero je dobil XY / kot označba avtorstva kamera XY // (fotografski) aparat: vstaviti film v kamero / fotografska kamera
● publ. igralka je spet stopila pred kamere spet je začela igrati v filmu, na televiziji
♦ film. asistent kamere; čuvar kamere; hod kamere hitrost delovanja kamere, izražena s številom ekspozicij na sekundo; objektiv kamere; fot. boks kamera; zrcalna kamera; maloslikovna, polaroidna kamera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
obmóčje -a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. ozemlje z določenimi značilnostmi: alpsko območje;
gozdnata območja Slovenije;
na Dolenjskem so znana polharska območja;
potresno območje;
gospodarsko zaostala območja / slovensko jezikovno območje; evrsko območje skupina držav Evropske unije z evrom kot denarno enoto / publ., z oslabljenim pomenom: luška kapitanija obsega območje obale in obalnega morja; na območju Slovenije v Sloveniji; hotelski objekt na območju blizu jezera blizu jezera / krizno območje ki ga je prizadela vojna ali naravna katastrofa in je nestabilno// ozemlje, na katerem je, se opravlja določena dejavnost: določiti območje zdravstvene postaje; gravitacijsko območje bolnišnice; prodajno, sodno, volilno območje; rekreacijsko, turistično območje // ozemlje okoli kakega središča: mestno območje; območje Ljubljane / zasavsko območje / taboriščno območje 2. prostor, v katerem ima kaj svojo moč, vpliv: merilno območje instrumenta;
letalo je izginilo iz vidnega območja;
območje topovskega ognja;
območje zemeljske težnosti 3. dejavnost, dejavnosti, kjer kdo opravlja svoje delo; področje: raziskave s psihološkega območja;
območje poezije / razširiti območje dela
● publ. vplivno območje ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv; ekspr. izviti se iz območja družine oblasti, vpliva; ekspr. hotel se je iztrgati iz območja njene ljubezni rešiti se njenega vpliva, njene ljubezni; na tem območju ne predvidevajo novih gradenj prostoru, zemljišču; območje med Črnim morjem in Baltikom ozemlje
♦ biol. globinsko območje del morskega ali jezerskega dna, kjer avtotrofne rastline ne morejo uspevati; ekon. nerazvito območje z nizkim narodnim dohodkom; elektr. kazalno območje območje merilnega instrumenta, na katerem se vidi merjena vrednost; nastavitveno območje v katerem so možne nastavitve določenih spremenljivih veličin; fin. izvoz na konvertibilna območja v države, ki uporabljajo konvertibilno valuto; fiz. območje infrazvoka; meteor. območje visokega zračnega pritiska; rad. preskrbovalno območje na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem; urb. metropolitansko območje urbanizirano območje, ki je gospodarsko, kulturno vezano na osrednje mesto; voj. armadno območje na katerem so razporejene enote določene armade; ljubljansko armadno območje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
oddája -e ž (ȃ) 1. glagolnik od oddati: prisilna oddaja slovenskih knjig med okupacijo / oddaja del na licitaciji / oddaja rokopisa v tiskarno / vzgajati sadike za oddajo prodajo// v zvezi obvezna oddaja, zlasti prva leta po 1945 obvezna prodaja državi določene količine pridelkov, živine, lesa po predpisani ceni: izmakniti se obvezni oddaji / predpisati, ekspr. nabiti komu visoko obvezno oddajo 2. vsebinsko in časovno zaključena enota radijskega ali televizijskega programa: gledati, poslušati oddajo;
ponoviti, pripraviti oddajo;
nastopiti na oddaji;
sodelovati pri oddaji / glasbena, govorna oddaja; kmetijska, športna oddaja; kontaktna oddaja pri kateri so v studiu gostje, poslušalci oziroma gledalci pa imajo možnost navadno telefonskega sodelovanja v programu; pogovorna oddaja v kateri se voditelj pogovarja z eno ali več (znanimi) osebami; živa oddaja pri kateri sodelujoči nastopajo neposredno; vodja oddaje kdor skrbi, da oddaja poteka po določenem načrtu; kdor na prireditvi najavlja in komentira program; oddaja za otroke / radijska, televizijska oddaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
odméven1 -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki (močno) odmeva: odmevni klici / odmeven hodnik, prostor; pren., knjiž. ta film dojame le človek z odmevno duševnostjo 2. publ. ki je ob svojem nastanku predmet govorjenja, razpravljanja: odmevni politični dogodki;
odmevni znanstveni izsledki / četrtkova televizijska oddaja je zelo odmevna cenjena, priznana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
ozemljíti -ím dov., ozémljil (ī í) 1. elektr. zvezati prevodni del električne naprave z zemljo: ozemljiti radijski aparat, električni štedilnik 2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljiti: vztrajal je, da se načrt, scenarij ozemlji // povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega: potrebujejo nekoga, ki jih zna ozemljiti / desnica se je z novim pristopom odločila ozemljiti levico ozemljèn -êna -o:
ozemljeni, realistični ljudje; ozemljeni praktik, prodajalec, ustvarjalec; pravilno ozemljena televizijska antena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
pogôvoren -rna -o prid. (ȏ) 1. nanašajoč se na pogovor: pogovorne snovi jima ne zmanjka;
načel je novo pogovorno temo / pogovorna oddaja radijska ali televizijska oddaja, v kateri se voditelj pogovarja z eno ali več (znanimi) osebami2. jezikosl. nanašajoč se na prostejšo, navadno govorno varianto knjižnega jezika: pogovorni izrazi;
pogovorne posebnosti jezika;
ta oblika je izrazito pogovorna / pogovorni jezik; pogovorna dvojnica pogovorni sinonim; pogovorna slovenščina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
postája -e ž (ȃ) 1. kraj, prostor, kjer se zaradi vstopanja, izstopanja potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva: na postaji je čakalo veliko potnikov;
izstopili bomo na naslednji, prvi postaji;
vmesne postaje;
ta vlak ustavlja na vseh postajah;
začetna in končna postaja / avtobusna, metrojska, tramvajska postaja; spodnja, zgornja postaja žičnice // v zvezi železniška postaja osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki: srečala sta se pred železniško postajo; graditi novo železniško postajo / biti v službi na železniški postaji / šef postaje // kraj, prostor, kjer je taka zgradba: mesto ima štiri železniške postaje; iskati železniško postajo; vlak je zapeljal v postajo / potniška, tovorna postaja 2. nav. ekspr. kraj, prostor, kjer se kdo za krajši čas ustavi, zadrži: Pariz je bila le vmesna postaja na poti v London / v gostilni je bila njihova prva postaja // pog. krajši postanek: delal je postaje 3. s prilastkom organizacijska enota negospodarske organizacijea) ki zunaj sedeža te organizacije opravlja njeno dejavnost v zmanjšanem obsegu: vodja lekarniške postaje;
veterinarska, zdravstvena postaja / policijska postaja organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne policije enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni prometb) ki opravlja določeno dejavnost te organizacije: meteorološka postaja;
nezgodna postaja;
obveščevalna postaja gorske reševalne službe;
poklicati reševalno postajo;
postaja za transfuzijo krvi // kraj, prostor, kjer se opravlja kaka dejavnost sploh: oskrbovalna postaja; nekdaj preprežna postaja / karantenska postaja v orientalskem okolju prostor, stavba, kjer morajo ostati popotniki ali ladje zaradi karantene4. naprave, ki omogočajo kako dejavnost: na otoku so postavili prisluškovalno postajo;
oddajna, sprejemna postaja;
radarska postaja / signal ljubljanske radijske postaje; televizijska postaja / poiskati določeno postajo poiskati valovno dolžino določenega (radijskega) oddajnika / vesoljska postaja naprava v vesolju za pristajanje in oskrbovanje vesoljskih ladij5. nav. ekspr. kraj, kjer je kdo določen čas živel: Jesenice so ena od postaj njegovega življenja / naštel je postaje svoje službe // čas, doba v življenju, razvoju česa: najvažnejše postaje njegovega življenja / to je zadnja postaja njenih ljubezenskih zgodb
● ekspr. prehodili so vse postaje na svoji trnovi poti veliko so pretrpeli; ekspr. tehniška šola ne bo tvoja zadnja postaja šolanja ne boš končal s tehniško šolo
♦ elektr. napajalna transformatorska postaja; razdelilna, relejna postaja; mont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; rel. postaja križevega pota vsaka od slik križevega pota; urb. čelna postaja; žel. namembna, odhodna postaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
prèdreferéndumski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na čas pred referendumom: predreferendumski boj;
predreferendumska kampanja, propaganda;
predreferendumske obljube, razprave;
predreferendumsko dogajanje, ozračje, vzdušje / predreferendumski molk; predreferendumska televizijska soočenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
priprávljati -am nedov., stil. pripravljájte; stil. pripravljála (á) 1. s širokim pomenskim obsegom delati, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripravljati letalo za let;
pripravljati stanovanje za vselitev / pripravljati tekmovalce na tekmo; pripravljati se na izpit, za izpit; le kaj se toliko časa pripravlja za v gledališče / pripravlja se, da odpre lastno delavnico // delati, da prihaja kaj na določeno mesto za kak namen: med klepetanjem so pripravljali zvezke in svinčnike; mati mu je pripravljala obleko na stol 2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom delati, da kaj nastaja: pripravljati drva, steljo;
slikar si je sam pripravljal barve / pripravljati kosilo / pripravljati načrt, reportažo; svoj zagovor je skrbno pripravljal 3. delati vse potrebno za nastop, uresničitev česa: zaporniki so pripravljali beg;
obisk so skrbno pripravljali // z dejavnostjo zavestno delati, da se kaj uresničuje: pripravljati demonstracije; v gledališču pripravljajo novo predstavo; pripravljati ustanovitev novega društva / zmeraj so jim pripravljali prijetne družabne večere 4. delati, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripravljati koga na žalostno novico;
dolgo ga je pripravljal, da ga ne bi odločitev preveč prizadela 5. delati, da prihaja kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: otrok jo pripravlja v smeh, v dobro voljo;
kar naprej nas pripravljajo v strah 6. ekspr., v zvezi z ob delati, povzročati, da kdo česa nima več: pripravljati koga ob dobro ime;
pripravljati koga ob pamet priprávljati se
1. kazati znake za kako dejanje: petelin se je pripravljal, da bi zapel; ura se pripravlja, da bo bila / nar. krava se pripravlja kaže znake, da bo rodila, povrgla
// izraža pojavljanje okoliščin za nastop česa: nevihta se pripravlja; brezoseb. zunaj se je pripravljalo k dežju
2. z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k izraža duševno usmerjenost osebka k uresničitvi kakega dejanja: že dlje časa se pripravlja k pisanju, učenju / pripravlja se, da bi začel pospravljati
● ekspr. pripravlja se kot bolni iz postelje zelo se obotavlja
pripravljajóč -a -e:
pripravljajoč večerjo, je govorila s sosedo; podpirati pripravljajoči se sporazum
priprávljan -a -o:
dolgo pripravljana televizijska oddaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
sêrijski -a -o prid. (é) nanašajoč se na serijo: serijske značilnosti / serijski izdelki; serijska oprema; izdelovati serijsko pohištvo / napisati serijsko številko motorja / serijska proizvodnja / serijski televizijski film televizijski film, televizijska igra v nadaljevanjih ali tak film, taka igra, sestavljena iz samostojnih, samo okvirno, snovno povezanih zgodb
♦ elektr. serijska vezava členov, uporov zaporedna vezavasêrijsko prisl.:
ladje bodo gradili serijsko; serijsko izdelovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
slikôven tudi slíkoven -vna -o prid. (ō; ȋ) nanašajoč se na sliko: slikovni in govorni del oddaje;
knjiga vsebuje bogato slikovno gradivo / slikovna križanka
♦ arheol. slikovna pisava pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; elektr. slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; slikovna elektronka velika televizijska elektronka z zaslonom; fot. slikovni kot kot, ki ga zajame objektiv pri prenosu motiva na slikovno ravnino; slikovna ravnina ravnina, v kateri je slika predmeta jasno, razločno vidna; slikovna razdalja razdalja med optičnim središčem objektiva in slikovno ravnino; jezikosl. slikovni slovar slovar, v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; rad. slikovni oddajnik del televizijske oddajne naprave, ki posreduje slikovne signale; slikovni posnetek slika, zapisana na magnetni trak, ploščo; slikovni signal električna veličina, ki posreduje informacijo za prenos televizijske slike; zal. slikovna priloga priloga, ki obsega slike, risbe, zemljevideslikôvno tudi slíkovno prisl.:
izraziti zvočno in slikovno; slikovno pomembne publikacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
sòvodíteljica -e ž (ȍ-ȋ) ženska, ki je skupaj s kom voditeljica česa: sovoditeljica festivala, oddaje, prireditve, resničnostnega šova;
sovoditeljica mladinske skupine;
sovoditeljica skupine za samopomoč;
sovoditeljica na podelitvi nagrad;
voditelj s sovoditeljicami / televizijska sovoditeljica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
šôv in show -a [šôv-] m (ȏ) zabavna prireditev, oddaja z glasbo, plesom: imeti, pripraviti šov;
nastopiti v šovu;
začetek šova / glasbeni, televizijski šov / resničnostni šov zabavna televizijska oddaja, ki prikazuje ljudi v navidezno resničnih okoliščinah, pri čemer so ljudje v teh okoliščinah daljše časovno obdobje nenehno snemani
● ekspr. že spet je imela svoj šov je brez premisleka, pridržkov izražala svoja čustva, razpoloženje; v prid. rabi: šov program; šov ples ples, ki temelji na moderni glasbi, živahnih ritmih in razgibani koreografiji; slovenski mladinski šov plesalci; šov formacija, skupina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
anténa -e ž (ẹ̑) naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno;
oddajna, sprejemna antena;
radarska, radijska, televizijska antena;
sobna, zunanja antena;
pren. antene človeških čutov;
umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti
♦ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
fóničen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. glasoven, zvočen: televizijska in fonična oddaja satelita;
fonična stran besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
komentátorka -e ž (ȃ) 1. ženska, ki piše, sestavlja komentarje; razlagalka: komentatorka klasikov 2. ženska, ki obširneje, s (svojimi) pojasnili in pripombami poroča o čem; poročevalka, novinarka: radijska, televizijska komentatorka / politična, športna komentatorka; strokovna komentatorka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
kómičarka -e ž (ọ́) 1. ženska, ki poklicno zabava gledalce, zlasti z mimiko, govorjenjem: filmska, televizijska komičarka;
odlična, priljubljena komičarka / stand up komičarka 2. igralka, ki igra komične vloge: prva komičarka slovenskega gledališča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
magazín tudi magacín -a m (ȋ) 1. zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov; skladišče: s tovornjaka so nosili velike vreče v magazin;
v magazinih leži veliko blaga;
magazin za knjige 2. voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško, nabojnik: izprazniti magazin;
dati naboje v magazin / ekspr. izstreliti cel magazin 3. star. blagovnica1,
veleblagovnica: ogledovati si izložbe velikih magazinov / modni magazin 4. star. prodajalna, trgovina: v magazin je šla kupit nekaj stvari / narodni magazin; okrajni magazin 5. publ. ilustrirana, zabavna revija: brati magazine;
izložba s stripi in magazini / filmski, modni magazin // pestra zabavna radijska ali televizijska oddaja: filmski, zvočni magazin
♦ strojn. posoda pri obdelovalnih strojih s kosi za obdelavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
napôvednik1 -a m (ȏ) kratka predstavitev česa napovedanega: festivalski, koncertni, turistični napovednik;
promocijski napovednik / projekt je še v izdelavi, zato si je za zdaj mogoče ogledati le napovednik // kratka radijska, televizijska predstavitev napovedanih oddaj: filmski, glasbeni, športni napovednik; napovednik kulturne oddaje / napovednik programa
♦ film. iz učinkovitih kadrov celovečernega filma sestavljen kratek film, ki opozarja na njegovo predvajanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
poročílo -a s (í) 1. kar seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: o tem se ni ohranilo nobeno poročilo;
lažno, zanesljivo, zaupno poročilo;
poročila očividcev;
poročilo s fronte / vremensko poročilo / poročila si nasprotujejo; publ. podati poročilo o delu poročati// tako besedilo, sestavek: napisati, poslati, prebrati poročilo; dolgo, izčrpno, pomanjkljivo poročilo; šifrirano poročilo / publ. predložiti poročilo v odobritev / blagajniško, zdravniško poročilo; pisno, ustno poročilo // mn. radijska, televizijska oddaja iz takih besedil, sestavkov: zadnja večerna poročila; napovedovalec poročil / sporočiti kaj med poročili / notranjepolitična poročila; športna poročila 2. star. sporočilo: dobil je poročilo, da mu je umrla žena;
prinesti veselo poročilo
♦ šol. letno poročilo šolska, javnosti namenjena letna publikacija s podatki o učnem osebju, učencih, pouku, uspehu; voj. dnevno poročilo ki ga dajo poveljniku vse podrejene enote o delu v preteklih štiriindvajsetih urah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
preskrboválen -lna -o prid. (ȃ) oskrbovalen: kraj ima pet prodajaln in preskrbovalni center;
dobra preskrbovalna mreža / preskrbovalno oporišče čet v puščavi; vojaki so izpraznili sovražnikovo preskrbovalno skladišče
♦ rad. preskrbovalno območje območje, na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
producêntka tudi producéntka -e ž (ē; ẹ̄) 1. knjiž. proizvajalka: ta država je največja producentka zemeljskega plina na svetu 2. film. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s financiranjem filma: kot producentka je sodelovala pri mnogih filmskih uspešnicah;
producentka in režiserka / filmska producentka 3. ženska, ki skrbi, je odgovorna za ustvarjanje, izvedbo in financiranje umetniškega dela, prireditve: glasbena producentka;
gledališka, televizijska producentka;
multimedijska producentka;
izvršna producentka festivala;
producentka jutranjega programa, resničnostnega šova
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
propagánda -e ž (ȃ) 1. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: organizirati propagando med delavci;
razviti živahno propagando za napredne ideje;
pomanjkljiva, učinkovita propaganda;
ustna propaganda;
psihologija, tehnika propagande / propaganda modernega načina kmetovanja, poslovanja / delati propagando za svoje nazore 2. nav. slabš. namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva: preprečevati sovražnikovo propagando;
fašistična, prevratna, protidržavna propaganda / ne verjamem mu, to je samo propaganda / lažna propaganda 3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: ta tovarna proda veliko izdelkov, ker ima dobro propagando;
televizijska, turistična propaganda / dela propagando za najnovejše gospodinjske aparate / ekonomska propaganda / pog. šef propagande propagandnega oddelka
● ekspr. sam sebi dela propagando se hvali; ekspr. domov je prišel s polno aktovko propagande propagandnega gradiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
specífika -e ž (í) publ. posebnosti, značilnosti kot celota: televizijska igra ima svojo specifiko;
vse to je specifika našega kmetijstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
téletékst -a m (ẹ̑-ẹ̑) rad. prenašanje računalniško pripravljenih informacij v obliki besedil, risb po televiziji, ki se lahko sprejemajo s televizijskim sprejemnikom z dodatno napravo: televizijska postaja je uvedla teletekst
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
uspéšnica -e ž (ẹ̑) v določenem času najbolj uspela, popularna stvar: velika filmska, modna, televizijska uspešnica;
prodajna uspešnica;
svetovna komercialna, tržna uspešnica / najnovejši modeli otroške konfekcije so uspešnica // v določenem času najbolj uspelo delo, zlasti literarno, glasbeno: prebirati uspešnice; gledališka, odrska uspešnica; avtor uspešnic za odrasle, otroke; pevec starih, zimzelenih uspešnic; priredba, zbirka uspešnic / glasbena, knjižna uspešnica leta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
kineskóp tudi kineskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) elektr. velika televizijska elektronka z zaslonom:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
komerciálka -e ž (ȃ) pog. komercialna televizijska hiša: novinarka komercialke;
prispevek na komercialki;
nacionalka in komercialka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
limonádnica -e ž (ȃ) slabš. televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb; telenovela: producentka limonadnice;
serije limonadnic so običajno na sporedu ob popoldnevih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
mónitor -ja m (ọ̑) 1. voj. oklopna rečna ali obalna ladja, oborožena s topovi: potopiti monitor 2. rad. televizijska priprava za kontrolo in spremljanje samo slike na zaslonu: v kabini je več monitorjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
talkshow tudi tókšov -a [tókšov-] m (ọ̑) radijska ali televizijska oddaja, v kateri se voditelj pogovarja z eno ali več znanimi osebami; pogovorna oddaja: gledati talkshowe;
talkshowov se nikoli ne udeležuje;
vabilo v talkshow / televizijski talkshow
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
télekámera -e ž (ẹ̑-ȃ) televizijska kamera: snemati s telekamero
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
telenovéla -e ž (ẹ̑) televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb: igrati v telenoveli;
mehiška, španska telenovela;
uspešna telenovela;
snemanje telenovele;
vloga v telenoveli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
televizíjka in televízijka -e ž (ȋ; í) televizijska delavka: izkušena televizijka ima za sabo že mnogo oddaj;
znana televizijka;
igralka in televizijka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
žájfnica -e ž (ȃ) pog. 1. milnica: oprati v žajfnici;
umiti mizo z žajfnico 2. televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb; telenovela: priljubljena mehiška žajfnica;
vloga v žajfnici;
scenarij za žajfnico / televizijske žajfnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.