1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
1.1. predmet take ali podobne oblike
2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
investicijska struktura, pri kateri se denar navadno večjega števila novih vlagateljev uporablja za izplačilo navadno manjšega števila starejših, predhodnih vlagateljev
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
razstrupíti razstrupímdovršni glagol[rasstrupíti]
1. odstraniti škodljive snovi iz organizma ali jih razgraditi
2. v obliki razstrupiti se spraviti škodljive snovi iz organizma
3. odstraniti škodljive snovi od kod ali jih razgraditi
4. navadno ekspresivno odstraniti kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh
1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice
1.1. temu podoben pripomoček za česanje, nego telesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Kardätsche‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen‛česati volno’, prevzeto iz it.cardeggiare, iz carda‛glavnik za česanje volne’ - več ...
1. ki je del sirka
1.1. ki je iz sirka
1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1. očistiti kaj s krtačo, ščetko
1. priprava z zobci za česanje, oblikovanje, nego las ali dlake
piramída piramídesamostalnik ženskega spola[piramída]
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
1.2. stavba take ali podobne oblike, zlasti kot grobnica, svetišče
1.3. kar po obliki spominja na tako geometrijsko telo
2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
STALNE ZVEZE: prisekana piramida FRAZEOLOGIJA: dežela piramid ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Pyramide in lat.pȳramis iz gr.pȳramís, prvotneje ‛vrsta sladice iz popečenih pšeničnih zrn in medu, morda piramidaste, stožčaste oblike’, iz pȳrós‛pšenica’ - več ...
1. mitološko bitje z levjim trupom in človeško glavo
STALNE ZVEZE: piramidalni sistem ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.pyramidal iz poznolat.pyramidalis, iz ↑piramida
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik
2.1. ki je namenjen za krepitev mišic s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: anaerobni prag ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.anaerob, frc.anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
močeràd močerádasamostalnik moškega spola[močeràt močeráda]
1. dvoživka črne barve z rumenimi lisami, manjšo glavo, daljšim valjastim telesom in daljšim okroglim repom; primerjaj lat.Salamandra salamandra; SINONIMI: iz zoologijenavadni močerad
2. iz zoologije dvoživka z manjšo glavo, daljšim telesom, štirimi enako velikimi nogami in daljšim okroglim repom; primerjaj lat.Salamandra
STALNE ZVEZE: navadni močerad, planinski močerad ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.mȍčerad < slovan.*močeradь, nejasno, morda iz *močerъ‛deževnik, mokra golazen’ + izpeljanka iz ↑jesti, prvotno torej *‛ki jé deževnike’ - več ...
. dvoživka z manjšo glavo, dolgim vitkim telesom, štirimi enako velikimi nogami in dolgim, ob straneh sploščenim repom
bétakarotén bétakaroténa; inbeta karotensamostalnik moškega spola[bétakarotén]
iz biologije, iz farmacije provitamin, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A; SINONIMI: iz biologije, iz farmacijekaroten beta, iz biologije, iz farmacijeprovitamin A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.β-Carotene iz frc.β-carotène, iz gr.beta‛druga črka grškega alfabeta’ + ↑karoten
čístiti čístimnedovršni glagol[čístiti]
1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.1.v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
. dvignjena tlakovana, asfaltirana površina ob vozišču, namenjena zlasti za pešce
1. nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
1. ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem
joule joula; indžúlsamostalnik moškega spola[džúl]
1. iz fizike izpeljana merska enota za izražanje energije ali opravljenega dela, ki ustreza energiji ali delu, kot ga opravi sila enega njutna pri premiku telesa za en meter; simbol:J
1.1. energija, ki jo telo pridobi z vnosom hranilnih snovi, izražena s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Joule, angl., frc.joule, po angleškem fiziku Jamesu Prescottu Joulu (1818–1889)
káča káčesamostalnik ženskega spola[káča]
1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat.Serpentes
1. ekspresivno z določenim namenom zavesti koga, zlasti z iznajdljivostjo, bistrostjo, kršenjem pravil
2. ekspresivno namerno povzročiti, doseči, da kaj poteka, deluje drugače, kot je običajno, načrtovano, zlasti z uporabo česa neustreznega, nedovoljenega, nepričakovanega
ETIMOLOGIJA: iz lisičiti‛z zvijačo prihajati do česa’ iz ↑lisica
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik
2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni
1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni
1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni
1.1. semena te rastline kot hrana, jed
1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni
1.1. semena te rastline kot hrana, jed
1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni
1.1. semena te rastline kot hrana, jed
1. jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom
. jed iz testa iz ajdove ali pšenične moke, zlasti v obliki polkrožnega žepka s skutnim nadevom
1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
1. gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode
. živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka
alergíja alergíjesamostalnik ženskega spola[alergíja]
1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Allergie, frc.allergie, angl.allergy, it.allergia iz nlat.allergia, kar je zloženo iz gr.állos‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
1. kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih
1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
1.1. več dlak, dlake
. magnetna kovina srebrno bele barve, kemijski element
. kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj
brezmêjen brezmêjna brezmêjnopridevnik[brezmêjən]
1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
1.1.v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
1.2.v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
4. iz meteorologije mavrici podoben sij okrog človeka ali njegove sence, ki zaradi uklona svetlobe na vodnih kapljicah nastane na zgornji meji megle, oblakov, zlasti v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Gloria) iz clat.gloria‛čast, slava’ < lat.glōria, iz ide. korena *gal-‛klicati, vpiti’ - več ...
kápar káparjasamostalnik moškega spola[kápar]
iz agronomije, iz zoologije majhna zajedavska žuželka s polkrožnim zunanjim ogrodjem, ki sesa rastlinske sokove; primerjaj lat.Coccoidea
1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom
1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom
1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom
1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom
korêselj korêsljasamostalnik moškega spola[korêsəl]
iz zoologije manjša, krapu podobna sladkovodna riba z izbočenim hrbtom, manjšo glavo in dolgo hrbtno plavutjo; primerjaj lat.Carassius carassius
STALNE ZVEZE: srebrni koreselj, zlati koreselj ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz manjšalnice od avstr. nem.Gareis, kar je prevzeto iz češ.karas = polj.karaś in rus.karásь, nejasnega izvora - več ...
kràp1 krápasamostalnik moškega spola[kràp]
1. sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah; primerjaj lat.Cyprinus carpio; SINONIMI: iz zoologijenavadni krap
STALNE ZVEZE: navadni krap FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi ETIMOLOGIJA: = hrv.krȁp, strus.koropъ, češ.kapr < pslov.*korpъ, v zvezi s stvnem.karp(f)o, nem.Karpfen, nejasnega izvora - več ...
máčka máčkesamostalnik ženskega spola[máčka]
1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat.Felis catus; SINONIMI: maček
1.2.ekspresivno kar po videzu, otipu spominja na to blago
STALNE ZVEZE: svileni žamet FRAZEOLOGIJA: mehek kot žamet, Pamet je boljša kot žamet. ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem.samīt (današnje nem.Samt, starejše Sammet) in stfrc.samit iz srlat.samitum < examitum, to prevzeto iz srgr.(h)eksámiton, iz héks‛šest’ + mítos‛nit’, prvotno ‛(tkanina) iz šestih niti’ - več ...
bálzam bálzamasamostalnik moškega spola[bálzam]
1. kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic
2. ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Balsam in lat.balsamum iz gr.bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab.balsam - več ...
balzamírati balzamíramnedovršni in dovršni glagol[balzamírati]
prepajati truplo z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.balsamieren, iz ↑balzam
biotín biotínasamostalnik moškega spola[bijotín]
iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v rumenjaku, jetrih, arašidih in pozitivno vpliva na celično rast, tvorbo, presnovo maščobnih kislin in aminokislin; SINONIMI: iz biologije, iz farmacijevitamin H
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl.biotin, nem.Biotin) iz nlat.biotinum, kar je tvorjeno iz gr.biotḗ‛življenje’
čiváva čivávesamostalnik ženskega spola[čiváva]
zelo majhen pes z večjo glavo, krajšim gobcem in pokončnimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.Chihuahua, po mehiški zvezni državi Chihuahua
deodoránt deodorántasamostalnik moškega spola[deodoránt]
kozmetično sredstvo, ki zavira, preprečuje nastanek neprijetnega telesnega vonja, zlasti pod pazduho; SINONIMI: dezodorant
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Deodorant) iz it.deodorante ali angl.deodorant, iz lat.dē..‛od, stran’ + odōrāre‛odišaviti’, iz odor‛duh, vonj’ - več ...
dezodoránt dezodorántasamostalnik moškega spola[dezodoránt]
kozmetično sredstvo, ki zavira, preprečuje nastanek neprijetnega telesnega vonja, zlasti pod pazduho; SINONIMI: deodorant
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Desodorans iz frc.désodorisant iz désodoriser‛razdišaviti’, iz dés..‛raz..’ < lat.dis.. + odōrisāre‛odišaviti’ iz odor‛duh, vonj’ - več ...
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.dualistisch, angl.dualistic, frc.dualistique, glej ↑dualizem
1. obstoj dveh enakovrednih, dopolnjujočih se delov, polov, ki si navadno nasprotujeta in drug drugega vzpostavljata, definirata
2. smer, nazor, ki zagovarja obstoj dveh enakovrednih principov, počel
3. državna ureditev nekdanje Avstro-Ogrske, v kateri imata oba dela monarhije skupnega vladarja in vsak svojo ustavo
dualízem dualízmasamostalnik moškega spola[dualízəm]
1. obstoj dveh enakovrednih, dopolnjujočih se delov, polov, ki si navadno nasprotujeta in drug drugega vzpostavljata, definirata
2. iz filozofije smer, nazor, ki zagovarja obstoj dveh enakovrednih principov, počel
3. državna ureditev nekdanje Avstro-Ogrske, v kateri imata oba dela monarhije skupnega vladarja in vsak svojo ustavo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Dualismus, angl.dualism, frc.dualisme iz nlat.dualismus, iz lat.duālis‛dvojen’
džúl džúla; injoulesamostalnik moškega spola[džúl]
1. iz fizike izpeljana merska enota za izražanje energije ali opravljenega dela, ki ustreza energiji ali delu, kot ga opravi sila enega njutna pri premiku telesa za en meter; simbol:J
1.1. energija, ki jo telo pridobi z vnosom hranilnih snovi, izražena s to mersko enoto
inhalírati inhalíramnedovršni in dovršni glagol[inhalírati]
1. vnašati, zajemati vodne hlape, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala
2. vnašati, zajemati kaj v pljuča, zlasti dim pri kajenju
3. ekspresivno s čutili intenzivno sprejemati, izkušati
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.inhalieren iz lat.inhālāre, iz in‛v’ + hālāre‛dihati’ - več ...
invalíd invalídasamostalnik moškega spola[invalít invalída]
1. kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
2. ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj
1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice
1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom
mílilíter mílilítrasamostalnik moškega spola[mílilítər]
merska enota za izražanje prostornine, tisočina litra; simbol:ml
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Milliliter, angl., frc.millitre, it.millilitro, iz novoklas.milli..‛tisoči del osnovne enote’ iz lat.mille‛tisoč’ + ↑liter
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.1.ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.2.ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.3.ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivnoplitek
iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja zlasti v stročnicah, manj obdelanih žitaricah, oreščkih, ribah, svinjini in pozitivno vpliva na delovanje živčevja, možganov; SINONIMI: iz biologije, iz farmacijevitamin B1
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Thiamin, angl.thiamine, okrajšano iz nlat.thi(o).. (iz gr.theĩon‛žveplo’) + ↑(vit)amin
túna túnesamostalnik ženskega spola[túna]
1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat.Thunnus; SINONIMI: tun
1.1. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: tun, tunina
STALNE ZVEZE: modroplavuta tuna, rumenoplavuta tuna ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (hrv.tȕna in) lat.thunnus, thynnus iz gr.thýnnos, verjetno prevzeto iz feničanščine, sorodno hebr.tannīn‛velika vodna žival, morski pes’ in arab.tinnīn‛velika riba’ - več ...
varán varánasamostalnik moškega spola[varán]
večji kuščar s preklanim jezikom, krepkim, daljšim vratom in močnimi nogami s kremplji, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat.Varanus
STALNE ZVEZE: komodoški varan ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Waran in frc.varan iz arab.waran
B-vitamin B-vitaminasamostalnik moškega spola[bévitamín]tudi[bə̀vitamín]
iz biologije, iz farmacije vsak od skupine vitaminov ali ta skupina vitaminov, topnih v vodi, ki se pojavlja zlasti v manj obdelanih žitaricah, stročnicah, zelenjavi in pozitivno vpliva na celično presnovo; SINONIMI: iz biologije, iz farmacijeB vitamin, iz biologije, iz farmacijevitamin B
2. iz biologije neužitna lističasta goba z luskami, navadno rumenkaste barve, ki raste v šopih; primerjaj lat.Pholiota
ETIMOLOGIJA: ↑luskina
1. sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah
medičína medičínesamostalnik ženskega spola[medičína]
iz čebelarstva sladka tekočina, ki se izloča iz cvetnih in izvencvetnih žlez medovitih rastlin in jo čebele nabirajo ter predelujejo v med
ETIMOLOGIJA: ↑medica
newton newtona; innjútensamostalnik moškega spola[njútən]
iz fizike izpeljana merska enota za izražanje sile, ki ustreza sili, potrebni, da telo z maso enega kilograma pospešuje s pospeškom enega metra na kvadratno sekundo; simbol:N
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Newton, angl., frc.newton, po angleškem fiziku Isaacu Newtonu (1643–1727)
njámimedmet
1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
1.1. izraža, da se govorcu kaj zdi dobro, zanimivo
2. izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
4. kot pridevnik, ekspresivno ki je telesno privlačen
ETIMOLOGIJA: ↑njam, verjetno pod vplivom angl.yummy
njúten njútna; innewtonsamostalnik moškega spola[njútən]
iz fizike izpeljana merska enota za izražanje sile, ki ustreza sili, potrebni, da telo z maso enega kilograma pospešuje s pospeškom enega metra na kvadratno sekundo; simbol:N