bẹlẹ̑žən, -žna, m. die Jahreszahl, letnica, navadno z apnom narejena, Temljine-Štrek. (Let.).
bẹlída, f. 1) Name einer weißen Ziege, C., Grahovo-Erj. (Torb.); — 2) die Kalkmilch, Temljine-Štrek.
bȏłt, m. die Schlucht, Gor., Tolm.; — der Abgrund, Temljine-Štrek. (Let.).
izgȗba (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: — = človek, ki ne ve kaj storiti in kako si pomagati, Temljine (Tolm.), Cerkljansko-Štrek. (Let.).
kíle, -eta, n. snet pri turščici, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
korúze, -eta, n. kljuse, malovreden konj, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
lǫ́nica, f. 1) der Heuhaufe auf Wiesen, Cig., Jan., Hal.-C., Kras-Erj. (Torb.); kup sena naložen na vejevje, da se lahko potegne s planine nizdolu, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); l. slame, ein Strohhaufen, Cig., C.; — 2) die Spannung eines Hügels, vzhŠt.-C.
lopotàv, -áva, adj. plapperhaft, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
luti, f. pl. ozka pa globoka skalnata struga ("lùti" prim. bav. wasserlot, aquaeductus?), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
macǫ̑la, f. der Schlägel (im Bergwerk), Cig.; dicker Hammer, Kras-Štrek. (Let.); težko kladivo, s katerim tolčejo na drago, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — prim. it. mazzuolo (ben. mazzòla), Štrek. (Let.).
máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine-Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.-C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).
mečílọ, n. 1) das Erweichungsmittel, Cig., Jan.; — das Abführmittel, Cig., Jan.; — 2) die Mauke: sadje v mečilo dejati, das Obst in die Mauke (zum Abliegen) legen, Cig.; — prostor, kjer meče orehe, da oblatovje razpoka, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
mehníca 2., f. mehka hruška, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.), Bolc, Podkrnci-Erj. (Torb.); — neka breskva, GBrda-Erj. (Torb.); — prim. mehan, Štrek. (LjZv.).
mę̑vža, f. ein feiger, zaghafter, wehleidiger Mensch; — ein Ignorant, ein nichtsnutziger Mensch, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — ein unreifes Geschöpf, C.
močeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ringen: nekateri se jakujejo ali močujejo na različen način, Navr. (Let.); tudi: močevati (brez: se), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
mǫ́kalica, f. die Mehlbirne, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
nagíbati, -gȋbam, -bljem, vb. impf. ad nagniti; 1) neigen; n. glavo, Cig.; kupico n., das Glas öfters an den Mund ansetzen, Mur.; n. se, sich neigen; k jami se n., Trub.; n. se na polom, zum Zusammensturz sich neigen, ZgD.; — n. se na kislo, säuerlich werden, C.; n. se na rdeče, ins Rothe übergehen, C.; — 2) zu bestimmen o. zu bewegen suchen, anleiten, Cig., Dalm., nk.; ne nagiblji mojega srca na kaj hudega, Dalm.; naša srca k sebi nagiblje, Dalm.; — 3) ein wenig biegen, ankrümmen, Cig.; — 4) koso n., die Sense schärfen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.); (prim. nagnilo).
nagnílọ, n. jeklo, s katerim koso nagibajo (= brusijo), Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.); (nagnjilo) jeklo, s katerim se kosa brusi, Žabče; v Laščah se to jeklo imenuje "ognjilo", a v srbščini je ognjilo isto, kar ocilo, namreč jeklo, der Stahl, der Feuerstahl, Erj. (Torb.).
nágniti, nágnem, vb. pf. 1) neigen; kupico n.; sod n., kadar že po malem iz njega teče; nagnjeno pisanje, die Cursivschrift, Cig.; n. se h komu, sich zu jemandem neigen; n. se črez zid; — dan se je nagnil; — nagnjen, geneigt (fig.), Jan.; na nobeno stran nagnjen, unparteiisch, Levst. (Nauk); — n. biti k čemu, inclinieren, Anlage haben, Cig.; natura je na to nagnjena, da, kar misli, to govori, Kast.; — 2) (den Willen) bestimmen, bewegen: n. koga k čemu, na kaj, Cig.; take misli so me nagnile, da ..., Levst. (Nauk); — tudi: nagníti, nágnem, Cv.; — 3) nagniti koso, die Sense schärfen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.); (nágnjiti, Žabče-Erj. [Torb.]; prim. nagnilo).
obdáti, -dám, vb. pf. 1) umgeben, Mur., Cig., Jan., nk.; z nasipom o., mit einem Wall umgeben, Cig.; z grozo o., umgrauen, Cig.; (po nem.); — obdan, vom bösen Geiste besessen, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.); s hudim obdan, Jsvkr.; — 2) = porajtati, marati: sich kümmern: ne obda nič = ne mara nič, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
oblȋčje, n. 1) das Antlitz, das Gesicht; od obličja do obličja, von Angesicht zu Angesicht; pred obličjem srditega in pravičnega sodnika, Jsvkr.; — 2) = krinka, die Maske, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
obrȃsnik, m. die Narbe, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
obrẹ́zniti, -rẹ̑znem, vb. pf. scharf schmecken; ostro, kiselkasto vino obrezne, t. j. vreže, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
obŕsniti se, -bȓsnem se, vb. pf. = popraviti se: živina se obrsne (= odebeli), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — prim. brsen, brsten.
ogrȃjnica, f. ograjeno zemljišče, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
óknọ, n. 1) das Fenster; o. natekniti, sneti, das Fenster einhängen, ausheben; pod ọ́kna hoditi, fenstern gehen; okna imeti na ribnik, die Aussicht auf den Teich haben, Levst. (Pril.); — slepo okno, blindes Fenster, Cig., Jan.; die Nische, Polj.; — 2) eine fensterähnliche Öffnung: das Visier an einem Helme, V.-Cig.; — ein ins Eis gehauenes Loch, Cig.; — die Bodenthür am Fasse, Cig.; — die Kluft im Liegenden (mont.), Cig.; — der Schacht, Cig.; = rudniško o., Jan. (H.); — der Nabel einer Kuppel, Cig. (T.); — 3) der Theil einer Getreideharfe zwischen zwei Säulen, C.; imam tri okna pšenice in dve okni ječmena, Tolm.-Erj. (Torb.); tudi mera za njive, t. j. toliko njive, da s pridelkom napolni eno okno kozolca, Temljine (Tolm.)-Štrek.; — die Abtheilung eines Zaunes zwischen zwei Säulen, C.; der Brückenbogen zwischen zwei Pfeilern: most na trinajst oken, Navr. (Let.).
okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očȋ, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. (Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.-Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel (zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
okrę́tən 2., -tna, adj. = nemaren, gnusen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); menda nam. ohreten; prim. 1. hretiti se.
olȗsk, m. die Kornhülse, C.; oluski, die Heidekornhülsen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.), Poh.
omę́ti, m. pl. slabša moka za svinje, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
opalíkovəc, -vca, m. = oblikovec, drobno, nerazcepljeno drevo, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
oplésnọ, n. der Rist des Fußes, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
ósme, -səm, f. pl. neke palice pri statvah, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — prim. osne.
otǫ́čən, -čna, adj. 1) inselreich, Jan.; — 2) = vzbočen, vrhat, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); prim. otok 2).
ovẹ́dẹti, ovẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, erheben, ermitteln, Cig., Jan., Naprej-C., DZ.; mejači so vse čisto ovedeli, Glas.; z navodom o. kaj, Levst. (Nauk); — 2) o. se = zavedeti se, zum Bewusstsein kommen, C.; — precej se bodo ovedeli, sie werden sich sogleich erinnern, Svet. (Rok.); ovedel se je, das Licht ist ihm aufgegangen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
óvəs,* -vsa, m. der Hafer (avena sativa); medeni o., der Frühhafer, Gor.; o. služiti: o konju, oslu, psu, kadar se na hrbet vrže ter se valja, pravi se, da "oves služi", Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — divji ali črni o., der Wildhafer, der Rauhhafer (a. strigosa), Cig., Jan.; — norski o., die Ackertrespe (bromus arvensis), Cig., Medv. (Rok.).
ozȋməc, -mca, m. 1) die Winterfrucht: ječmen o., die Wintergerste, Cig.; = šestovrstni ječmen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); oves o., der Winterhafer, Cig.; lan o., lan, ki je jeseni vsejan, Lašče-Levst.; der Winterflachs, Cig., Jan., C., Mik., Svet. (Rok.), Notr.; luk o., Mik.; — der Winterapfel, Jan.; ozimci, das Winterobst, Cig.; — 2) das im Winter geborene Junge, C.; pos. jare, ki se je rodilo po zimi, Bolc-Erj. (Torb.).
ozimẹ́ti, -ím, vb. pf. auswintern, Mur.; o., ozimẹ̑jem: erstarren: kača po zimi ozimeje, Podkrnci-Erj. (Torb.); hart bleiben: grozdje in drugo sadje ozimeje, če ne more dobro dozoreti in ostane trdo, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
ožȃrək, -rka, m. 1) = ogorek, der Feuerbrand, Nov.-C., Z.; — 2) der Funke: če gori slama ali kaka druga lahka reč, vzletevajo ožarki kvišku, Temljine (Tolm.), Kras-Štrek. (Let.).
ožéniti, -žę́nim, vb. pf. (einen Mann) verheiraten; o. se, eine Frau nehmen, sich verheiraten; bogato se o.; o. se z dekletom svojim; oženjen, verheiratet (vom Manne); — (= dobro prodati, Temljine [Tolm.]-Štrek. [Let.]).
pàh 2., páha, m. 1) der Stoß, Z.; Da Krištof mu pod stegno pah, Vod. (Pes.); mah na pah, Hieb auf Stich, Jan. (H.); — 2) der Riegel, Mur., Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad), Gor.; p. zariniti, zuriegeln, Cig.; — 3) die Rattenfalle, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 4) die Stampfkeule, der Stampfhammer, Cig., Dol.; poleno, s katerim se moka v lajto ali vrečo pše in tlači, (peh) Zora, Poh.; der Stößel, (peh) Mur., Jan., C.; poslati koga po p. (peh) za slamo = jemanden in den April schicken, Mur.; s pahom (pehom) lesnike tolčejo, C.; — 5) der Zapfen eines Teiches, der Wassermönch, Cig.; — 6) die Lade am Webstuhle, V.-Cig.; — 7) die Rinne im Brett, der Falz, V.-Cig.
pȃłčnik, m. 1) der Daumenüberzug, der Däumling, Mur., Cig., Jan.; = kar se na ranjen palec natakne, Fr.-C.; — das Daumenleder der Schuster, Cig.; — das Daumeneisen (z. B. bei Drahtziehern), Cig.; — 2) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 3) palčniki = palci, die Hebearme (Daumen), welche die Hämmer, Stampfen u. dgl. in die Höhe heben, Cig.; — 4) der obere, kürzere Zacken an der Heugabel, Cig., Kras, Ip., Lašče-Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) das Halskraut (campanula trachelium), (otroci si cvet natikajo na prste), Tolm.-Erj. (Torb.); — 6) češulja pri ajdi, die Rispe, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
pèč 1., péča, m. = skrb, sitnost, die Plage, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
pəčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Kerne vom Obst auslesen, Jan. (H.); — 2) stochern: po nosu, po ušesih p., Cig.; stöbern, Z.; wühlen, Otaleži (Goriš.)-Štrek. (Arch. XII. 464.); — = bosti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami, sticheln, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 3) schnitzeln, bröckeln, Z.; = mrviti, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); n. pr. repo preveč na drobno ribati, kako stvar razmazavati in jo s tem uničevati, Lašče-Erj. (Torb.), BlKr.; — 4) bei der Arbeit nicht vorwärts kommen, Cig.; lenivo kaj delati, da nikjer ni nič pokazati, Lašče-Erj. (Torb.), Cig., Gor., BlKr.
perǫ̑t, f. = perut; 1) der Flügel, vzhŠt.-Mik., ogr.-Valj. (Rad); — peroti, die Flügel an der Spinnradspule: pretikati kobilico na perotih, Jurč.; — 2) = pero 1), Mur., C.; — brada pri ključu, der Schlüsselbart, Podkrnci-Erj. (Torb.); — die Schneide an einem Bohrer, Cig., Levst. (Beč.); — 3) ein Bergabhang, C.; — der Abhang eines Strohdaches, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
pə̀sca, f. 1) die Rattenfalle, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — = podpesica, GBrda; — 2) der Stiefelknecht, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); (morda nam. pę̑sica?).
píščiti se, -im se, vb. impf. zeitigen und sich abschuppen (von den Pusteln eines Ausschlages), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — prim. pišiti se.
pȋvka 2., f. 1) der Grauspecht (picus canus), Jan., Frey. (F.); — 2) die Heiserkeit, Jan., Št.; pivko imeti, heiser sein, Z.; — 3) = 2. pika, der Pips (eine Hühnerkrankheit), Guts., Z., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — prim. 2. pivkati, piepsen.
plę́ka 2., f. majhna lesa, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.).
plémen 1., m. = pramen, der einzelne Faden (eines Seils, einer Schnur u. dgl.), Jan., C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.).
pleščáti, -í, vb. impf. plešči me, es drückt mich, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
plòh, plóha, m. 1) ein flacher Holzblock; mesarski p., der Hackblock der Fleischer; strojarski p., die Gerbebank; perilni p., die Waschbank; "ploh vleči" mora na pepelnično sredo deklica, kateri je možitev izpodletela; pečni p., der hölzerne Ofendeckel; p. pri vinski preši, der Weinpressdeckel; — die Sohle des Holzschuhes, Cig.; — = deščica, das Brettchen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); (= debela deska, Kras; dünnes Holzstück, Mik. [Et.]); — 2) der Baumstamm, aus dem Bretter gesägt werden, C., Poh.; — prim. kor.-nem. ploch, Block.
podȃgra 2., f. = les z vejevjem za lonico, za drva itd. (beseda izprevržena iz: podvora), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
podgórẹł, -ẹ́la, adj. 1) von der Sonne gebräunt, prim. podgoret; — 2) če je nebo zvečer močno rdeče, pravijo: nebo je podgorelo, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
podlasníki, m. pl. majhni lasje, zlasti po tilniku, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
podpirȃłnik, m. = palica ali kol, s katerim nosač breme na ramenu podpira, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
podrẹ̑zica, f. "p. se naredi, kadar poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi", Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
podstrẹ̑šina, f. 1) der Raum unter dem Dache, der Dachboden, Jan., Gor.; — 2) die Mauerbank (bruno na vrhu zida, da se na nje naslonijo "glajti"), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
podščetína, f. majhni studenci, ki močijo zemljo, pos. na travnikih, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — koren: sьk-.
podžíla, f. "železen drog pri podvozu (poddelu), ki je ob enem tudi za os", Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
pogǫ̑dež, m. kar si kedo na skrivnem dobrega skuha, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
pogòn, -gǫ́na, m. 1) die Verfolgung, Vrt.; der Streifzug, DZ.; p. dvigniti, Streifungen einleiten, Levst. (Nauk); — 2) der Schwung, Jan.; — der Antrieb, der Impuls, Cig., Jan.; on mu je dal pogon, da je to storil; to je bil tvoj pogon, da se je to zgodilo (du warst die Veranlassung dazu), Dol.-Svet. (Rok.); die Anreizung, Cig. (T.); — der Instinct, Cig., Jan.; spolni p., der Geschlechtstrieb, DZ.; — tudi: pogọ̑n, Svet. (Rok.); — 3) der Schub der Zähne, das Zahnen, V.-Cig.; — 4) der Schössling an einer Pflanze, Cig.; — 5) das Holz, worauf der Böttcher schlägt, die Reife damit anzutreiben, das Binderschlaghölzchen, der Bindertriebel, Cig., C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 6) drog, s katerim se poganjajo ribe v mrežo, Polj.; — 7) pastir na planini, ki poganja ovce v molžo, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); kozarji in planinski pogoni, Slovan.
poję́ti, -jámem, -pójmem, vb. pf. 1) s sabo p., mitnehmen, Trub., Dalm.; hudič ga je s sabo pojel v sveto mesto, Kast.; — 2) "všiti krilo ali kako drugo obleko, ako je preobila rekše predolga ali preširoka", Soška dol.-Erj. (Torb.); einnehmen, einziehen (bei Kleidern), Z.; prim. podjeti; — 3) = dobro skočiti, einen tüchtigen Sprung thun: p. črez jarek, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.);— 4) sterben, verenden, Zora-C.; (prim. pojemati).
pokrẹ́niti, -nem, vb. pf. strditi se, erstarren, gerinnen, (pohreniti) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); = p. se, jed je pokrenjena, kadar se je tolšča na njej strdila, (pohreniti se) Podkrnci-Erj. (Torb.).
pokrẹ̑pnik, m. kruh v kozici pečen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
połdrȗgəc, -gca, m. 1) fant, velik za poldrugega, Gor.; — 2) neki žrebelj (poldrugi palec dolg), (poldrujec) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); (podrujec) Cig., Gor.
polȋzək, -zka, m. 1) kake jedi to, kar se ne da z žlico pograbiti, ampak samo polizati, Valj. (Rad); — lahka jed, ki malo zaleže, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) der Tellerlecker, Valj. (Rad).
polovníca, f. 1) die Halbhube, Jan.; — 2) = pol mernika, Cig., Met.; (1/4 mernika, Gor., Lašče-Levst. (Rok.); = mera štirih bokalov, Temljine [Tolm.], = mera osem bokalov, na Cerkljanskem-Štrek. [Let.]).
položína, f. geneigte Fläche, schiefe Ebene, Cig. (T.), Z.; — die Terrasse, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
ponújati, -am, vb. impf. ad ponuditi; anbieten, antragen, kruha, piti p. komu, blago p.; bieten, zu zahlen bereit sein; sto goldinarjev p. za junca; — p. se, sich erbieten, sich antragen; p. se za hlapca, za poslanca; — p. komu besedo = siliti ga, da izpregovori, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — tudi: p. koga, Levst. (Zb. sp.); p. koga z jedjo, jemanden zum Essen nöthigen, Cig.; — p. koga s svinjskim pastirjem, jemandem den Schweinehirtendienst anbieten, Pjk. (Črt.).
porẹzȋłnik, m. = rezilnik, das Schneidemesser der Böttcher mit zwei Handhaben, das Reifmesser, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); s porezilnikom porezavati, Glas.
pošíniti, -šȋnem, vb. pf. 1) = pošibiti: p. se, sich (unter einer Last) senken: strop se je pošinil, Dol.-Levst. (Rok.), Erj. (Torb.); pošinjen = sključen, grbast, Podkrnci-Erj. (Torb.); — pošinjen = potuhnjen, tückisch, duckmäuserisch, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) pot me pošine, ich fange an zu schwitzen, Fr.-C.; — nam. pošibniti; prim. šiba, šibiti se.
poštèn, -éna, m. der Blutsturz, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — prim. 2. poštajna.
potrnáti, -ȃm, vb. pf. = pobiti, polomiti, zusammenhauen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — koren: ter-; prim. treti.
pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici (n. pr. vodo), das Recht auf etwas (z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Cerkljansko (Goriš.)-Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Polžane (Ist.)-Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.-Baud.; prim. pravca.
pŕda 2., f. = obleka, ki jo za nevesto neso na dan poroke, (iz nem. Bürde?) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
pȓdih, m. = živalski mehur, die Thierblase, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
prebíti 2., -bȋjem, vb. pf. 1) durchschlagen, durchhauen; led p., ein Loch in das Eis hauen; črepinjo si p., ein Loch in den Kopf bekommen; luknjo v kaj p., ein Loch in etwas schlagen; prebit denar, durchlöchertes Geld; prebita ladja, ein leckes Schiff, Cig.; svinčenka ni prebila, die Kugel drang nicht durch, Cig.; potrpljenje železna vrata prebije = Geduld überwindet alles, Mur.; p. vrste sovražnikov, sich durchschlagen, Cig.; — entzwei schlagen, entzwei hauen; p. kos železa na dvoje; — 2) abstechen (im Kartenspiel); p. s karto, Cig.; — (bei der Berechnung) aufgehen lassen, aufheben, compensieren, Cig.; eno z drugim, eno za drugo p.; dolg za dolg p., Cig. (T.); vzajemno p. troške (gegenseitig aufheben), DZ.; — 3) prebit (evfemizem za: preklet), verdammt, "verflixt": p. hlapčič, ein Zeterjunge, Cig.; prebito malo, verdammt wenig, C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); prebito obrenkati koga, jemanden gehörig auszanken, Levst. (Zb. sp.).
prẹ́grad, m. = pregrada; 1) stena ali pretin v orehu, jabolku, die Scheidewand, (prégrad) Stopice (Tolm.)-Erj. (Torb.); — 2) das Abgetheilte: das Fach (z. B. in einem Getreidekasten, im Verkaufsgewölbe), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 3) eine eingezäunte Wiese, Kr.-Valj. (Rad).
prehitẹ́vati, -am, vb. impf. ad prehiteti; ura prehiteva, die Uhr geht vor, Cig., Jan., Nov., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.), Kr.
prekláti, -kǫ́ljem, vb. pf. 1) durchspalten; deblo p.; p. komu glavo; p. se, sich spalten; palica se je preklala na dvoje; — 2) überstechen (im Kartenspiel), C.; — 3) p. se, sich durchbeißen (fig.), Cig.; — 4) = zaklati bolno živinče, da se reši meso, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); (pogl. priklati).
preletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchfliegen; koliko ptica v 12 urah preleti? — überfliegen; — durcheilen, durchrennen; mesto p., Cig.; — z očmi p., mit den Augen durchirren, durchfliegen, Cig.; — durchfahren, durchdringen; mraz, groza preleti človeka; (preleteč glas, eine durchdringende Stimme, Mik., Vrt., Lašče-Levst. [Rok.]); — 2) eine gewisse Zeit hindurch fliegen oder eilen, Cig.; — 3) hinüberfliegen; — 4) vorüberfliegen, Mur.; — vorübergehen: hudo vreme je preletelo, C., jvzhŠt.; — 5) im Fliegen zuvorkommen, C.; — (pren.) p. koga, jemandem zuvorkommen, C.; beseda včasi pamet preleti, Z.; — p. se v računu, sich verrechnen, Cig.; — 6) brüchig werden: jeklo preleti, t. j. pokne ali postane plenivo, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
presə̀həł, -hla, adj. lešnik, oreh je presehel t. j. ima le majhno in malo vredno jedrce, (presàhel) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
prẹ́sən, -sna, adj. frisch, roh, ungekocht: presno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Mik., Dol.; presen (= opresen) kruh, ungesäuertes Brot, Jan. (H.); presno sadje, frisches Obst, C.; sad, bodi p. ali suh, Npes.-K.; presno mleko, frische Milch, Svet. (Rok.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); presno maslo, die Butter, Mik., Lašče-Svet. (Rok.); presna voda, frisches Wasser, Npes.-Vraz; presno platno, presna preja, frische, ungebleichte Leinwand, frisches Gespinst, Cig., Mik., Svet. (Rok.), Dol.; p. les, frisches Holz, C.; — presna rana, frische Wunde, Mik.; — seichwund (von kleinen Kindern), Cig.; — tudi: prẹsə̀n, -snà.
presẹ̑vək, -vka, m. 1) der unbesäete Streifen eines Ackers: kdor presevek pusti, pravijo, da tisto leto umrje, Dol., Gor.; — 2) presevki = ostanki od presevanja moke, otrob i. dr., die Bäckerscheiden, Cig.; pos. = turščični otrobi, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); dati živini presevke lizati, Vrtov. (Km. k.).
preškáljati, -am, vb. pf. verwittern, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
pretvȃrjati, -am, vb. impf. ad pretvoriti; 1) verwandeln, Cig. (T.), Npr.-Valj. (Glas.), nk.; v toploti se led pretvarja v vodo, Sen. (Fiz.); — obraz p. (verzerren), Greg.; — 2) p. se, sich verstellen, Cig., Jan., Cig. (T.), Podkrnci-Erj. (Torb.); — = izpakovati se, Gesichter schneiden, C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.),GBrda.
previvȃłnice, f. pl. neka naprava pri statvah, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
prežȇnək, -nka, m. der Zank, der Streit, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
pridȃvək, -vka, m. 1) die Zugabe, das Zumaß, Meg., Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); = kruh ali kaj drugega, kar dajo ob nedeljah dninarjem, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — p. logaritma, die Mantisse (math.), Cig. (T.); — die Beilage, der Nachtrag, Cig., Jan.; — 2) = pridano ime, priimek, ogr.-C.; — pridavke dajati, Rog.-Valj. (Rad).
pridẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. dazu thun, hinzufügen, beilegen, beifügen; še nekoliko p. k svoti; cukra p. k jedi; priloge so pridejane, die Beilagen folgen mit, Cig.; — attribuieren, Cig.; — p. si = pomagati si, sich helfen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
prídigar, -rja, m. 1) der Prediger; — 2) = prigrad 2), (najbrž pokvarjeno iz "prigrad"), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
pridrȗžnica, f. 1) die Gefährtin, Cig.; — das Kebsweib, C.; — 2) = podružnica, die Filialkirche, C.; die Filiale, Škrinj., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); gornji Vakuf je p. okrajni oblasti, Navr. (Let.).
prígrad, m. 1) der Querbalken über der Scheune, C.; — 2) die Stütze der Schoberstange (stožje), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
pripẹ̑njati, -am, vb. impf. ad pripeti; 1) anheften, anknöpfen; pripenjajoči jeziki, agglutinierende Sprachen, Cig. (T.); — 2) anspannen, anstrengen, M.; — p. koga, jemandem zusetzen, Kr.; — 3) (evfemizem za: preklinjati) fluchen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
priverúh, m. der Blättermagen der Wiederkäuer, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — prim. prisežnik 2), prebiralnik.
prǫ̑dnik, m. 1) okrogel kamen v produ, der Rollstein, der Flussstein, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) eine Art Strandläufer: das Grünbeinchen (tringa), Cig., Frey. (F.).
prosę̑nčljiv, adj. = ikrast, finnig, Senožeče-Erj. (Torb.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
pŕtiti 1., pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.-C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče-Erj. (Torb.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.-Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.).
púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče-Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen (z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).
púta, f. 1) die Henne; jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — 2) der Hühnerkropf, vzhŠt.-C.; — der Kropf des Truthahnes, jvzhŠt.; — 3) = kila, C.; — 4) = orehovo jedrce, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
rȃjmar, -rja, m. = rajmeželj, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
rázsoha, f. 1) ein am Ende in zwei Äste sich theilender Baumstamm oder ein ähnlich gestaltetes Holz, bes. eine oben gabelförmig gestaltete Tragsäule, Habd.-Mik., Cig., Jan., Št.; (razsǫ̑ha, Notr.; "racuha", Lašče-Levst. [Rok.]); = močna vilasta palica, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) ein Baum mit kurzbehauenen Ästen (statt der Harfe benützt), Mik.; — 3) razsohe, die Heugabel, Mur., Cig., Jan., ogr.-C., vzhŠt.; — 4) die Zwieselung eines Lagers (mont.), Cig. (T.).
rę́palọ, n. = držalo pri ponvi, korcu, der Stiel, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
ríbast, adj. 1) fischähnlich, Cig.; — 2) gestreift, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
rísa 2., f. = črta, poteza, der Strich, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
rǫ̑bkanəc, -nca, m. die von der grünen Schale befreite Nuss, (-ánəc) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
rǫ̑v, -ȋ, f. = pri tleh ležeča skala (torej že izrita iz zemlje), Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.).
rožánəc, -nca, m. 1) die Thürpfoste: v rožancih sem stal, Tolm.-Erj. (Torb.), Nov.; — der Thürrahmen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) rožanci, die Gattersäulen der Sägemühle, Notr.; — 3) der Bettpfosten, bes. das oben hervorragende Ende desselben, Cig., Gor.-M., Valj. (Rad); — 4) der hervorragende Theil eines Sparrens, Z.; — 5) das gebogene Seitenholz eines Kahnes, Levst. (Rok.); — 6) rožiček, ki človeku zraste, ako se n. pr. udari na čelo, BlKr.-Let.; — 7) die Hornblende (min.), Cig. (T.), Nov.
rožaníca, f. 1) = 1. rožnica 2), der Stirnzapfen, Štrek. (Let.); — 2) neka mrena, očesna bolezen pri mladih prašičih, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
rúcəlj, -clja, m. = rocelj, die Handhabe an der Weberlade, V.-Cig., Jan.; — = kratko držalo na koncu kosišča, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
rváti, rújem, vb. impf. 1) (mit der Wurzel) ausreißen, raufen; konoplje, lan r.; Lase si črne ruje, Preš.; — 2) r. se, raufen, sich balgen; otroci se rujejo, Dol.; s smrtjo se r., Krelj; — streiten, zanken; tudi se za to, kateri bi imel prvi biti, nemata rvati, Krelj; — 3) r. se (rovati se) = pojati se (o kobili), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — praes. rvȃm, Dol.; ŕjem, Gor., jvzhŠt.; tudi: rúvam, Valj. (Rad); rvèm, Jan., Mik., Valj. (Rad).
sagráti se, -ȃm se, vb. pf. = upati se, wagen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
sáməc, -mca, m. 1) der Einsame, Cig., Svet. (Rok.); pripovest o samcu-možu, ki je ob morju kočo imel, Jurč.; — 2) der ledige Mann, der Junggeselle; — ein ungepaarter Vogel (Männchen), Cig.; — 3) das Thiermännchen; — 4) der Heftelhaken, Cig.; — 5) stol za enega človeka, Svet. (Rok.), Gor.; Na samcih sedi gospoda, Vod. (Pes., rok.); — 6) ein einspänniger Wagen, der Einspänner, DZ., Cig., Dol.; vozovi samci, Levst. (Nauk); — 7) kozolec z eno vrsto bran (štantov), Svet. (Rok.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.), Notr.; — 8) = samski hrib, ein isolierter Berg, Jes.
samobíčən, -čna, adj. = sebičen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
sȃpnica, f. 1) die Wasserblase, C.; die Seifenblase, Z.; — 2) das Windloch, Ravn.-Cig., Jan.; luknja v zemlji, iz katere se ob dežju kadi, Gor.; — 3) die Windlade in den Orgeln, Cig.; — 4) = sapnik, die Luftröhre, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
skorȃčnikar, -rja, m. ein säbelbeiniger oder O-beiniger Mensch, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — prim. skoračiti se.
skórič, m. = 1. skorec, iz lubja ali skorje spletena posodica, v katero smolo, jagode i. dr. bero, Notr., Gor., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
skrȃnji, -ev, m. pl. die Kinnlade, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
skȗlica, f. dem. skula; 1) ein kleiner Abscess, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — die Hitzblatter, C.; — 2) die flaschenförmige Erweiterung eines Bogenganges im Ohr, die Ampulle (ampulla), Erj. (Som.).
slȃk, m. 1) = stranica pri lesi, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); (iz: svlak); — 2) slaki, Windlinge (convolvulaceae), Tuš. (R.); njivski s., die Ackerwinde (convolvulus arvensis), Tuš. (R.); — veliki s., die Zaunwinde (convolvulus sepium), Josch; = plotni s., Cig.; bodeči s., die Stechwinde, die Sassaparille (smilax aspera), Cig., Medv. (Rok.); šmarni s., die Gundelrebe (glechoma hederacea), Jan., Z., Josch.
slȗgar, -rja, m. = slinar 2), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
slúža, f. die Dienerin, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
smetníca, f. die Kehrichtschaufel, Jan.; — die Kehrichttruhe, DZ., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
snẹ̑d, -ȋ, f. die Fresserei ("kjer vse zapravijo in snedo"), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
sǫ̑dati, -am, vb. impf. "gerade oder ungerade" spielen, Cig., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
sǫ́plovnik, m. = oplen (iz: sooplenovnik), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
spȃłka, f. das Schlafmittel, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
spásti, -pásem, vb. pf. 1) erlauern, erspähen, ertappen, Jarn., Jan., C.; spasti ptiča, kje ima gnezdo, Z.; nihče ni mislil, da je tat, zdaj so ga pa spasli, jvzhŠt.; rad bi jih bil spasel, če niso tudi Benjaminu nevoščljivi, Ravn.; s. roparice, Gol.; — 2) (stsl.) erlösen, retten, C.; — 3) s. se nad kom, seinen Zorn an jemandem auslassen, sich rächen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); prim. izpasti (-pasem) 3).
splȃzi, adv. 1) = splaz, vse vprek, in Bausch und Bogen, Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) beinahe, Cirkno, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.); — ungefähr: splazi toliko jih je bilo, Kanal, Koborid (Goriš.).
spŕželj, m. = mrčes, das Insect, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
spržẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Staub werden, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
stǫ̑žje, n. 1) der Pfahl, Nov.; die Stange, Krelj-Mik.; die Schoberstange, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); (prim. stežje); — 2) coll. die Pfeiler der Getreideharfe, Tolm.-Levst. (M.); — Pfähle, Stangen, Mik. (Et.), Nov.
stránski, adj. 1) Seiten-, Neben-; s. oltar; stranske opombe, die Marginalien, Cig.; stranska pot, der Neben-, Beiweg, Cig., Jan.; stransko pogorje, das Nebengebirge, Jan., Jes.; stranska mavrica, der Nebenregenbogen, Žnid.; s. otrok, ein uneheliches Kind, Cig., C.; (von der Seite): stranski veter, der Querwind, der Zwischenwind, Cig.; s. vid, die Seitenansicht, Cig. (T.); s. prerez (načrt), das Profil, Jan.; — stransko = po strani, auf eine Seite gewendet o. geneigt: stransko hoditi, vzhŠt.; stranski = po strani: s. hoditi, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) nebensächlich, Neben-: s. predmet, das Nebenfach, Jan.; stranski dohodki, Nebeneinkünfte, Jan.; — 3) abseitig, abwegsam, Cig., Jan.; — 4) fremd, nicht heimisch, auswärtig, Cig., Jan., C., kajk.-Valj. (Vest.), BlKr.-Let., vzhŠt., jvzhŠt.; stranski ljudje, jvzhŠt.; stranske šege, Cig.
strẹhálica, f., nam. strigalica, der Ohrwurm, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
strẹ̑harica, f. = strigalica, der Ohrwurm ("ker je rada v slamnatih strehah"), Vas Krn-Erj. (Torb.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
strẹ́zəv, -zva, adj. = trezev, nüchtern, Schönl.; (-ziv, Meg.; -zav, Temljine [Tolm.]-Štrek. [LjZv.]; -zəł, Z., Jsvkr.).
strǫ̑jəc, -jca, m. 1) dem. stroj, nk.; — 2) strójəc, = strojar, Mur., Cig., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
stròp, strópa, m. 1) die Zimmerdecke, der Plafond; do stropa doseči; s. na ladji, das Verdeck, Cig., DZ.; — nebesni s., das Firmament, Cig.; — 2) der Dachstuhl, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — der oberste Dachtheil: mačka po stropu hodi, Idrija; der Dachgiebel, C.
stúliti, -im, vb. pf. zusammenbiegen, zusammenrollen, C., Z.; = skrčiti, zusammenziehen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — s. se, zusammenschrumpfen (n. pr. o listju), C.; žitno sejanje se je stulilo od mraza, Goriš.; dosti trebuškov se je skrčilo in stulilo, Pjk. (Črt.); — stuljeno hoditi, gebückt, gekrümmt einhergehen, Z., Rez.-C.; — stuljen človek = stuljenik, Notr.
ščúkati, -am, vb. impf. = po malem rezati, rezljati, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
ščúrkov, adj. Grillen-: š. skedenj, neka igrača s koščki lesa, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let. 1892, 39.).
šípovnik, m. = oblok iz kamena (iz nem. Schwibbogen), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
škríbati, -am, vb. impf. = klinec biti (igra), Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.).
šlẹ́viti 1., -im, vb. impf. so reden, dass der Speichel über die Lippen herabfließt, Mur.; — š. se = tako gnati se, da se prikazujejo šleve (sline) na ustnih, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
šplę̑vta, f. = skril ali kar je skrili podobno, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — prim. špelta.
štiropę̑rka, f. = detelja s štirimi peresi, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
štǫ̑r, m. 1) der Baumstumpf, der Baumstock; kaj bom tu stal, kakor hrastov štor! Jurč.; — der Krautstrunk, Dict., Cig., Dol., Gor.; — 2) der Zapfen von Nadelbäumen, Poh.; — 3) der Baumknorren, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 4) der Klumpen, Mur., Trst. (Vest.); — 5) eine ausgehöhlte Birne, jvzhŠt.; — 6) = škaf, das Schaff, Koborid (Goriš.); — 7) psovka neokretnemu človeku, der Klotz; — tudi: štòr, štóra; — prim. bav. storren, Baumstumpf, Mik. (Et.).
štúliti se, -im se, vb. impf. sich spreizen, sich sträuben, Jan.; — = obotavljati se (prim. stvn. stullan, švab. stollen) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
štvȃnjka, f. kar plača ženin fantom piti (iz: Stehwein), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
švígati, švȋgam, vb. impf. 1) sich schnell hin und her bewegen, hin und her schießen, hin und her fahren: ribe švigajo po vodi, miši po hiši, bliski po nebu; — ohne bestimmte Absicht hin und her laufen (fickfacken), Cig.; — stolz einhergehen, C.; — flackern, lodern: plamen šviga; — (pren.) pogum mu šviga iz oči, Mur.; — 2) schnell hin und her bewegen: z bičem, s šibo š., kača z jezičkom šviga, mladi ljudje z očmi po cerkvi švigajo, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) š. koga, jemanden mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, Cig., C., Dol.; — žito š. (= otepati) durch Anschlagen entkörnen, Z., vzhŠt.-C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 4) š. se, brunften: mačke se švigajo, Cig., Z.; — prim. nem. schwingen, Levst. (Rok.).
talár 2., -rja, m. der Rahmen (iz furl. telàr = it. telajo), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
tálja, f. = čola, der Klotz, (iz furl.) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
tepę̑žkati, -am, vb. impf. = tepsti; — mit der Kindelruthe schlagen: na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci s šibami (tepežnicami) po hišah in ž njimi tepoč prosijo darov; — (= prosjačiti, Temljine [Tolm.]-Štrek. [Let.]).
tȋrje, n. 1) Heuicht, Jan. (H.); — 2) ostanki osnove, na katere tkalec druge niti privezuje, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — (tirji, m. pl. das Kettenende des Gewebes, Plužna pri Bolcu-Erj. [Torb.]).
tȓhlja, f. = trhel les, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
tȗləc 2., -lca, m. der Tölpel, der Dummian, (prim. kor.-nem. dulle), Temljine, Cerkljansko (Goriš.)-Štrek. (Let.).
ȗrən, -rna, m. neka priprava, na katero obešajo veliki kotel, da ga ž nje zlahka devajo na ogenj ali od ognja, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
ustrúpati, -am, vb. pf. = skrhati (kako rezilo), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — prim. trupati.
utǫ̑rnik, m. das Kimmeisen, der Nuthhobel, Cig., M., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.), Dol.
vȋłnica, f. = enoletna ovca, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.).
vrȃt, vrȃta, vratȗ, m. 1) der Hals; — 2) der Griffel (bot.), Cig. (T.); — 3) der Griff an der Violine, V.-Cig.; — 4) = kos zemlje konci njive, (ker se ondukaj orač s plugom obrača nazaj), die Ackerwende, der Rasenrain, Z., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.), Tolm.-Erj. (Torb.), BlKr.; = pl. vrati, Cig., C.
vrẹ́dən 2., -dna, adj. 1) würdig, wert; časti, spoštovanja vreden; nič vreden človek; ni piškavega oreha v.; mož moža vreden, ein Ehrenmann, C.; v. biti, verdienen: v. je kazni, da bi ga kaznovali; ni vreden, da ga zemlja nosi; to je vredno, da se razglasi; — vredno je, es ist der Mühe wert, es lohnt sich; ni vredno, da bi se trudil za to; to vino je vredno svojega denarja; reč je več vredna, nego si dal za njo; fant je vseh vreden, kar jih je v vasi (kann sich mit allen messen); — 2) fähig, imstande, C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
vzę́ti, vzámem, vb. pf. 1) nehmen; pod streho v. koga, jemandem Obdach geben; za ženo, za moža v., heiraten; v. se, sich ehelich verbinden, heiraten; za svojega otroka v., an Kindes statt nehmen; v vojake v., assentieren; s seboj v., mitnehmen; v roke, v delo v., in Angriff nehmen; v misel v., erwähnen, berühren; v. si v um, sich vornehmen, beschließen, Cig.; v. si k srcu, sich zu Gemüthe führen; v. na znanje, zur Kenntnis nehmen; na se v., auf sich nehmen, übernehmen; volitev na se v. (= sprejeti), die Wahl annehmen, Levst. (Nauk); za zlo v., verargen; za ljubo v., vorlieb nehmen; v. slovo, Abschied nehmen; konec v., zugrunde gehen; — mitnehmen, angreifen, abzehren: bolezen ga je zelo vzela; — wegnehmen; po sili v., rauben; glavo v. komu, jemanden enthaupten; — einnehmen, erobern; v. mesto, trdnjavo; — v. se, plötzlich erscheinen: odkod si se vzel? Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.), jvzhŠt.; — 2) annehmen, voraussetzen, den Fall setzen; vzemimo, da ...! — 3) = dobiti, Dict.; kdor (kir) prosi, ta vzame, Trub.
zadáti, -dám, vb. pf. 1) hingeben: z. koga v vojaštvo, GBrda; — einreihen: z. tožbo, z. okliče (um das Eheaufgebot ansuchen), Temljine (Tolm.), Kras-Štrek. (Let.); — z. besedo, das Wort geben, Zora, Erj. (Izb. sp.); — 2) verursachen, Jan., BlKr.-Levst. (M.); smrtno rano z. komu, jemanden tödtlich verwunden, C., nk.; smrt z., tödten, Npes.-C.; — 3) = zavdati (vergiften), Jarn.; — 4) z. se, sich verdingen (zum Dienste): zadal se je za volarja (als Ochsenknecht), zadala se je za Gorico (nach Görz), Koborid-Erj. (Torb.).
zadẹ́vən, -vna, adj. 1) beschwerlich: zemljišče je zadevno, t. j. težavno se obdeluje, Temljine (Tolm.), Cerkno-Štrek. (Let.); — 2) = dotičen, bezüglich, betreffend, Cig., Jan., M., nk.
zagrȃbək, -bka, m. 1) = zagrab, ein Griff, Jan.; — soviel Heu man beim Dörren einmal mit dem Rechen erfasst, M., C.; — 2) = pregrabek, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); = ograbek, zusammengerechtes Heu, der Schoberfleck, Jan., Kr.; — 3) ein kleiner Heuschober, Cerkno-Štrek. (Let.).
zahlę́pniti, -hlę̑pnem, vb. pf. den Athem benehmen, ersticken machen: dim ga je hotel z., Št.; — z. se, den Athem verlieren (z. B. vor Schrecken), (zahlèpniti se) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — prim. zahlipniti.
zamrsáti, -ȃm, vb. pf. beschmutzen, beschmieren, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); zamrsana obleka, t. j. taka, katera je oprana izgubila prejšnji lesk in lepo barvo, Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.).
zapásti, -pásem, vb. pf. 1) erspähen, gewahr werden, Jan.; — 2) verweiden (= auf der Weide verlieren): ovco z., Cig.; z. konja, vzhŠt.-Valj. (Vest.); — srečo z. (verscherzen), Cig.; — 3) beim Füttern (Weiden) verderben, überfüttern, verfüttern, Cig., Jan.; zapasena zalega, die Faulbrut (der Bienen), Cig.; — zapasen, mit überfülltem Magen, Vrtov. (Km. k.); — ta jed človeka hitro zapase, diese Speise ist geil (človek ne more od nje mnogo jesti), Kras-Erj. (Torb.); — z. se, durch zu viel Speise oder eine schlechte Speise sich den Magen verderben, Cig., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); z. se z jabolki, Cig.; — 4) z. se, sich vermehren (von Thieren): pred nekaj leti v naši vodi uže ni bilo rakov, a zdaj so se spet zapasli, Notr.
zapę̑tnik 2., m. 1) der Nachtreter, der Nachfolger (zaničlj.), V.-Cig., Cig. (T.), Nov.; — 2) das Fersenleder am Schuh, C.; pl. zapetniki, die beiden Fersenlederstücke an einem Paar Schuhe, (zápetniki) jvzhŠt.; — der Fersentheil des Holzschuhes, V.-Cig., C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
zapodíti, -ím, 1) vb. pf. verjagen, fortjagen; z. koga kam; z. tuje svinje; z. koga od hiše kakor psa; — z. v beg, in die Flucht schlagen, Cig., Jan., nk.; — z. se v koga, v kaj, auf jemanden, etwas losstürzen, Cig.; z. se za kom, jemandem nachstürzen, Kr.-M.; — zapojen je = govori tako naglo, kakor bi ga kdo podil, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) schleudern: kamen z., z. komu kaj pred noge.
zaskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) durch einen Sprung versperren, verrennen: pot komu z., Cig.; z. beg, die Flucht abschneiden, Šol.; z. koga, vor jemanden springen und ihm so den Weg versperren, ihn überfallen, Jan.; zaskočile so ga pri tem le gabru, LjZv.; z. sovražnike, LjZv.; — 2) bespringen: žrebec kobilo zaskoči, DZ., Nov.; — 3) = zapasti, einspringen (von einem Schloss), V.-Cig.; — 4) z. si nogo, z. se, sich den Fuß verspringen, Cig.; — 5) sich verschnappen (v. einem Schloss), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); = z. se: ključanica se je zaskočila, Cig., Prim.-Erj. (Torb.).
zaščéniti, -ščę́nem, vb. pf. 1) eig. zwickend fassen; mit der Zange fassen, Z.; — 2) sich einhaken: kavelj ne zaščene, Z.; — = zaskočiti (se): ključavnica je zaščenila, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 3) erhaschen, erwischen, Savinska dol.
zdìč, zdíča, m. der erhöhte Ofensitz, Cerkljansko, Temljine (Goriš.)-Štrek. (Let.); — prim. ždič.
zébra 1., f. = zob pri kolesih in strojih, der Radzahn, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
zę́lje, n. 1) der Kopfkohl, das Kraut; z. gre v glave; v z. komu hoditi, jemandem ins Gehege gehen, Cig.; opresno z., frisches Kraut, Mur.; kis(e)lo z., das Sauerkraut; prisiljeno z., gesäuertes Kraut (als Speise); sladko z., süßes Kraut (als Speise); — kodravo, laško z., der Wirsing, Cig.; — 2) die Pike (im Kartenspiel), Cig., Levst. (Rok.); — 3) ajdovsko z., der Feldrittersporn (delphinium consolida), Cig., Medv. (Rok.); krčno z., das Johanniskraut, das Hartheu (hypericum perforatum), Jan., Tuš. (B.), C., M.; garjavo z., die Honigblume (scabiosa arvensis), Medv. (Rok.); grozdno z., das Traubenkraut (chenopodium botrys), Cig., Medv. (Rok.); mišje z., der Schierling (conium maculatum), M., Cv.; pasje z., schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., Jan., Medv. (Rok.), Josch; pijavčno z., die Lysimachie (lysimachia nummularia), Cig.; srčno z., die Melisse (melissa officinalis), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
zlǫ́žən 2., -žna, adj. 1) sanft abgedacht, Cig.; (zlóžən) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); z. svet, Rut. (Zg. Tolm.); z. pot, ein nicht steiler Weg, C., Z.; zložno se dviguje gorovje, LjZv.; — 2) bequem, gemächlich, Cig., Jan., nk.; zložno živeti, C., Svet. (Rok.).
zmrzlȋn, m. 1) drobna toča, a debelejša od sograda, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — 2) = zmrzel človek, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 3) = ledišče, der Gefrierpunkt, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
žȃbnica, f. 1) die Froschlache, Cig., C.; — 2) = žaba 2), žabica 6), das Anhängeschloss, Cig., Vrt., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 3) die Anlege, die Thürklammer, Cig.; — 4) der Hahnenfuß (ranunculus), C., Valj. (Rad).
žȋmnica, f. 1) die Rosshaarmatratze, Mur., Cig., Jan., nk., Dol., Podkrnci-Erj. (Torb.); gospoda spi na žimnicah, BlKr.; — 2) die Rosshaarschlinge, die Dohne, Cig., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 3) = žimavica, Valj. (Rad); — 4) ein Strick aus Rosshaar, M.; — 5) ein türkischer Rossschweif, C.
žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
žížniti, žȋžnem, vb. impf. = tleti: pepel žižne, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); tudi ž. se: kotel se žižne, t. j. iskre se mu po zunanji plati delajo, Tolm.; (morda nam. žižnjati? Štrek. [Let.]).