ántimarksístičen -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti marksizmu: antimarksistična teza;
zavzemati antimarksistično stališče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
antitéza -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču;
idejna, zgodovinska antiteza;
antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo
♦ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
BezlajPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Bezlaja samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski jezikoslovec
IZGOVOR: [bezláj], rodilnik [bezlája]
BESEDOTVORJE: Bezlajev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
DerridajevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Derridajeva Derridajevo pridevnikIZGOVOR: [deridájeu̯], ženski spol [deridájeva], srednji spol [deridájevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
FeuerbachPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Feuerbacha samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [fôjerbah], rodilnik [fôjerbaha]
BESEDOTVORJE: Feuerbachov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Glagol »starirati«Pri prevajanju besedil Evropske farmakopeje smo naleteli na angleški izraz »tare«, ki smo ga želeli prevesti kot »starirati« oz. »stariramo«, kar pomeni, da stehtamo prazno posodo in tehtnico s tipko postavimo na začetno stanje 0 (anuliramo težo posode).
Pri tem smo v SSKJ našli izraz »tarirati«, ne pa tudi dovršnega glagolskega vida »starirati«, ki se v farmaciji zelo veliko uporablja.
Ali menite, da bi lahko uporabili ta izraz oz. ali bi ga lahko uvrstili v SSKJ?
Člani skupine smo razmišljali v smeri podobnega glagola tehtati:
tehtamo – stehtamo
tariramo – stariramo
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Kondrátijevi cíkli -ih -ov m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Pisanje besede »šoah/šoa«
V Primorskem dnevniku je potekala v rubriki »pisma uredništvu« neke vrste polemika okrog vprašanja šoah ali šoa? V prvem pismu je gospod FF, član judovske skupnosti v Trstu, ki ga je skupaj z družino prizadela šoa, skušal pojasniti, zakaj bi bilo po njegovem bolj primerno, da bi se v slovenščini namesto besede šoah uporabljala beseda šoa. 20. februarja sem se v to debato vključila še jaz osebno, ker mi je bila pred letom dni v enem izmed mojih znanstvenih člankov zavrnjena uporaba besede šoa. Naj dodam, da – podobno kot g. Fischer – tudi jaz osebno zagovarjam uporabo besede šoa in to prav tako v ženski obliki. Tako se jo piše ne le v hebrejščini, ampak tudi v francoščini, nemščini in italijanščini. Primorski dnevnik je v svojih »pripisih uredništva« tako predloge g. Fischerja kot tudi moje pritrdilne pripombe k uporabi besede šoah zavrnilo.
Naj vam v ilustracijo navedem le pripis uredništva, ki ga najdete v današnjem Primorskem dnevniku:
»Pripis uredništva: [...] Kar pa zadeva besedo šoah, je v modernem pisanem jeziku v Sloveniji uveljavljena že dolgo. Kot samostalnik moškega spola ni zapisana samo v Verbinčevem slovarju tujk, temveč je navedena tudi med novimi besedami v pisnem korpusu slovenščine, ki ga sestavlja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti« (podčrtala ).
Pogledala sem in ugotovila, da sta v pisnem korpusu navedeni kar dve besedi: to je beseda shoah (iz časopisnih odlomkov jasno izhaja, da napeljuje beseda na francoskega režiserja C. Lanzmanna oz. na njegov celovečerni dokumentarni film Shoah; nato še beseda šoah, v kateri pa so citirani le izvlečki iz časnika Delo. Ker se že dalj časa ukvarjam s to oz. zelo sorodno tematiko, vem, da obstajajo še druge oblike pisanja termina (npr. šo'ah) in da se v zadnjih nekaj mesecih polagoma uveljavlja tudi pojem ŠOA.
»Šoa – spominjajmo se« – se denimo glasi naslov prispevka ob letošnjem dnevu spomina na »holokavst« v sobotni prilogi Večera z dne 24.1.2009:
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009012405399872
In tudi v drugih člankih Večera sem besedo šoa vsaj dva- ali trikrat zasledila.
Prav 27. januarja letošnjega leta pa je RTV Slovenija na 1. programu prvič predvajala dokumentarni film z naslovom »Šoa. Teža molka«:
http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/soa-teza-molka Gre za film, ki bo deležen še več ponovitev, tudi zunaj televizijske hiše.
Hočem povedati, da stvari okrog pojma šoah ali šoa le niso tako enoznačne. Pa tudi o dozdevno »dolgi« uveljavljenosti besede šoah v »slovenskem modernem jeziku«, kot to sugerira Primorski dnevnik, bi se dalo verjetno marsikaj reči.
M. J. P.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pokázati tudi pokazáti -kážem dov. (á á á) 1. narediti tako, da kdo lahko kaj vidi, pogleda: pokazati kupcu blago;
pokaži, kaj si prinesel / pokazati pismo prijateljici / pokažite dokumente, potne liste / pokazati komu mesto, stanovanje razkazati / ekspr. pokaži mi človeka, ki to zmore povej mi zanj2. navadno s prislovnim določilom usmeriti pozornost k čemu, navadno s prstom, roko: priča je pokazala zadnjega v vrsti;
pokazati proti hiši, na spečega;
pokazati kaj z očmi, z roko / kot ukaz psu pokaži // usmeriti koga kam z določenim namenom, zahtevo, navadno z roko: pokazal mu je k naslanjaču; molče mu je pokazal naprej v drugo sobo / sédi, mi je prijazno pokazal stol / pokazati tujcu bližnjico, pot; pren., knjiž. pokazati narodu pot k svobodi 3. dati podatek, informacijo o čem glede na določen položaj, lego: brzinomer je pokazal 180 km;
tehtnica je pokazala več, kot je pričakoval 4. nav. ekspr. narediti, da postane kaj vidno, opazno: ko se je usedla, je pokazala kolena;
kadar se zasmeje, pokaže svoje lepe zobe 5. z določenim dejanjem narediti, da kdo lahko kaj vidi, spozna: pokazati uporabnost česa;
pokazal mi je, kako se to naredi, pa sem pozabil / s prsti jim je pokazal, da je ura tri; s tem dejanjem ste mi pokazali, kaj je moja naloga / črke mu je pokazal brat, drugo se je naučil sam / pokazati komu svojo moč, oblast / kolektiv že lahko pokaže prve uspehe / publ., z oslabljenim pomenom igralci so pokazali lepo igro so igrali lepo// z določenimi sredstvi, na določen način narediti, da kdo lahko kaj spozna, izve: v članku, govoru je jasno pokazal, kdo je kriv / pisatelj je v romanu pokazal življenje kaznjenk opisal, prikazal; publ. tu želim samo na kratko pokazati na nekatere napake opozoriti, omeniti / to dejstvo jim je pokazalo sled za ugrabljenim 6. postati izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca je pokazala izgubo;
poznejši dogodki so pokazali, da so bili pomisleki neupravičeni;
se bo že pokazalo, kdo ima prav / ta teza se je pokazala za napačno 7. narediti vidno, opaznoa) razpoloženje, stanje: pokazati jezo, naklonjenost;
ni pokazal, da je presenečen / publ. zdaj moramo pokazati budnost biti budni, pazljivi / svojih čustev na zunaj ni pokazal b) lastnost, značilnost: pokazati hrabrost, strpnost / pokazati lastnosti dobre gospodinje / ekspr. ta igralec je pokazal največ je bil najboljši, je igral najboljše; pokazati se hvaležnega; pokazati se junaka, upornika c) razmerje, odnos: pokazati nadarjenost za glasbo;
pokazati veliko vnemo, dobro voljo;
ni pokazal želje, da bi odšel
● pog. mož mi že tri mesece ni dinarja pokazal ni dal nič denarja; ekspr. reka je na več mestih pokazala dno je suha, brez vode; pokazati figo, fige pog. če boš tak, ti bo dekle pokazalo figo, fige te bo dekle (za)pustilo; ne bo ustreglo tvoji želji, zahtevi; pog. ko me je prosil za denar, sem mu pokazal figo sem naredil figo kot znamenje zavrnitve; pog. tokrat mu je sreča pokazala figo ni imel sreče; pokazati hrbet pokazal jim je hrbet obrnil se je tako, da so videli njegovo hrbtno stran; pog. pokazati komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. po tem dogodku je vasi za zmeraj pokazal hrbet jo je za zmeraj zapustil, se odselil iz nje; pog., ekspr. ti bo že pokazal (hudiča) povzročil ti bo neprijetnosti, težave; prisilil te bo k poslušnosti, ubogljivosti; pokazati komu jezik pomoliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; pog. najprej sami kaj pokažite, potem bo tudi občina pomagala naredite, ustvarite; ekspr. pokazati (svoje) karte povedati, izdati svoje namene; ekspr. kmalu je pokazal svoje kremplje svojo predrznost, hudobnost; ekspr. bezeg je že pokazal liste pognal; ekspr. pokazati komu osla, osle razpreti prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust pomoliti jezik; ekspr. ob prvih strelih bo pokazal pete, podplate zbežal; ekspr. pokazati šefu roge upreti se mu; publ. gora je alpinistom pokazala roge, zobe (na gori) so nastale neugodne okoliščine, zlasti vremenske; elipt. jim bom že pokazal skopuha zaradi očitka, da sem skopuh, jim bom naredil, povzročil kaj zelo neprijetnega; ekspr. pokazati komu vrata narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da kdo zapusti določen kraj, prostor; pokazati zobe ekspr. molči, je spet pokazal zobe je jezno, grozeče rekel; ekspr. zet je kmalu pokazal zobe se uprl, postal odločnejši, samozavestnejši; publ. zima je spet pokazala zobe je postala bolj mrzla, ostra; ekspr. ti že pokažem žival mučiti ker mučiš žival, ti bom naredil, povzročil kaj zelo neprijetnega; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča, na belo točko dosodil enajstmetrovko, sedemmetrovko; namignil je proti njemu in pokazal s prstom na čelo si usmeril, dal prst na čelo kot znamenje njegove neumnosti, duševne omejenosti; ekspr. v članku je s prstom pokazal na krivce jasno, odkrito povedal, kdo so; ekspr. zvečer mu je oče pokazal, kaj se pravi materi odgovarjati ga je natepel, nabil; ekspr. jim bom že pokazal, kako trde so moje pesti napadel, pretepel jih bom; ekspr. breskve so lepo pokazale, toda pozneje jim je škodila slana so od začetka lepo kazale; ekspr. to dekle ima kaj pokazati je bogata, premožna; je postavna, lepapokázati se tudi pokazáti se
s prihodom na določeno mesto, v določen položaj
a) postati (za koga) viden, opazen: stisnil je rano, da se je pokazal gnoj; utopljenec se je še enkrat pokazal, potem je izginil v valovih / izza gore se je pokazalo sonce je vzšlo / pokazali so se mu prvi zobje / pokazale so se prve vaške hiše / ekspr. čuden prizor se je pokazal njegovim očem zagledal je čuden prizor
b) omogočiti komu, da lahko kaj vidi: pokaži se teti, da bo videla, kako lepo obleko imaš / preden odideš na maškarado, se pridi pokazat / ekspr. v domači vasi se po tem dogodku ni več pokazal v domačo vas ni več prišel, ga ni več bilo; pog. včeraj sem se šel pokazat dekletovim staršem sem se šel predstavit
// pojaviti se, začeti obstajati kje (vidno, opazno): sredi neba so se pokazali oblaki / na licih se ji je pokazala rdečica zardela je / publ. kmalu so se pokazale težave
● ekspr. če se pokaže ugodna priložnost, odpotujem nastane, bo; ekspr. kjerkoli se ta igralska skupina pokaže, povsod doživlja uspehe nastopi, ima predstavo; ekspr. kakor hitro se je pokazal izpod strehe, je bil moker je stopil; ekspr. hotel se je pokazati pred njo, zato je tako delal postaviti, pobahati; ekspr. v taki obleki se ne pokaži pred šefom ne pridi k šefu
pokazávši zastar.:
pokazavši z roko nazaj, odgovori
pokázan -a -o:
za pokazano dobro voljo sem vam hvaležen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pokázati tudi pokazáti -kážem dov. pokázanje tudi pokazánje; drugo gl. kazati (á/á á) komu koga/kaj ~ kupcu blago; poud. ~ hrbet mestu |zapustiti mesto, izseliti se|; poud. ~ staršem roge |upreti se jim|; pokazati koga/kaj publ. Moštvo je pokazalo lepo igro |je lepo igralo|; ~ naklonjenost; poud. ~ pete, podplate |zbežati|; pokazati na koga/kaj ~ ~ izložbo; šport. žarg. Sodnik je pokazal na belo točko |dosodil enajstmetrovko, sedemmetrovko|pokázati se tudi pokazáti se -kažem se (á/á á) Iz rane se je pokazal gnoj; pokazati se za kakšnega Ta teza se je pokazala za napačno; pokazati se komu/čemu knj. pog. Šel se je pokazat dekletovim staršem predstavit; poud. pokazati se pred kom/čim |postaviti se, pobahati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
potèz, -tę́za, m. 1) der Zug (z. B. mit der Feder), der Strich, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; tenak p., ein Haarstrich, Cig.; der Strich (beim Magnetisieren), Cig. (T.); — 2) der Tract, (o poslopjih), Cig., Burg.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
povèdek -dka m teza, izjava: na dveri 95 povedkov goriprikelo KOJ 1845, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pritèz, -tę́za, m. die Anziehung, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prvôtnost -i ž (ó) lastnost, značilnost prvotnega: teza o prvotnosti materije / knjiž. ohraniti čutno prvotnost prvinskost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prvôtnost -i
ž dejstvo, da je kaj nastalo prvo in je izhodišče, osnova za stvari iste vrste![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
raztèz, -tę́za, m. der Schreihals (von einem Kinde), Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sintéza -e ž (ẹ̑) sestavitev, združitev bistvenega v novo celoto: postopek sinteze;
analiza in sinteza / idejna, stilna sinteza / narediti sintezo // kar nastane s tako sestavitvijo, združitvijo: napisati, prebrati sintezo / ta umetni jezik je sinteza germanskih, romanskih in slovanskih elementov
♦ bot. svetlobna sinteza fotosinteza; filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; kem. (kemična) sinteza spajanje različnih elementov v spojino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sintẹ̑za -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tabula rasa tabule rase [tábula ráza] ž (ȃ, ā) filoz., v empirizmu človekova duševnost pred čutnim izkustvom: Lockova teza o tabuli rasi / otrokova duševnost je ob rojstvu tabula rasa brez vtisov
● knjiž. ta človek je tabula rasa nič ne ve, zna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tábula ráza ~e ~e ž (ȃ á; ȃ ȃ) filoz. teza o ~i ~i; neobč., poud. biti ~ ~ |biti neveden|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
téza1 -e ž (ẹ̑) 1. trditev, ki jo je treba dokazati, utemeljiti: ovreči, postaviti tezo;
podpreti tezo s tehtnimi argumenti;
v razpravi je svoje teze logično razvil;
zagovarjati tezo, da je pesnitev nastala v poznejšem obdobju;
pravilnost, nesprejemljivost kake teze;
teza o avtohtonosti naroda;
teza in antiteza / knjiž. to je moja teza o tem, morda se motim mnenje2. knjiž., navadno s prilastkom misel, sporočilo: razbrati osnovno tezo pesnitve;
vodilna teza literarnega dela 3. nav. mn., publ., navadno s prilastkom načelo, izhodišče: glavne teze plana / komisija je pripravila teze za spremembo statuta predloge// na kratko izraženo stališče: najpomembnejše teze politikovega govora; osnovne teze referata 4. knjiž. (doktorska) disertacija: pisati tezo o Cankarju / doktorska teza
♦ filoz. teza po Heglu trditev, ki ji nasprotuje druga, protislovna trditev; Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. teza kratki ali nepoudarjeni zlog v verzu, stopici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
téza2 -e ž (ẹ̄) zastar. natezalnica: dati koga na tezo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
téza -e ž (ẹ̑) ovreči, podpreti, postaviti ~o; ~ o avtohtonosti naroda; neobč.: osnovna ~ pesnitve misel, sporočilo; glavne ~e marksizma načela, izhodišča; pisati ~o o Cankarju (doktorsko) disertacijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
téza1 -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
téza2 -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
téza-esamostalnik ženskega spola
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tẹ̑za1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tẹ̄za2 – glej tezȃlnica
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tę́za 1., f. 1) die Folter, die Tortur, Cig., Jan.; — 2) die Folterbank: na tezo razpeti, ZgD.; na tezo dejati, Cig., Jan.; — das Reck, DZ.; — 3) die Anfechtung, die Lust, Mur., Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tēza 2., f. spust, die Thesis (metr.), stavek, die These (phil.), Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tę̑za 3., f. der Vogelherd, Cig., C., Štrek.; — iz it. tesa.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tezȃlnica -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tézen1 -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na teza1: tezni del razprave / tezna interpretacija pesmi
♦ lit. tezni roman; tezna drama tézno prisl.:
tezno zasnovan film
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
triáda -e ž (ȃ) 1. skupina treh enot, trojica: uvrščati elemente v triade;
triade barv;
triada rimskih božanstev 2. šol. okvirno določeno triletno obdobje za preverjanje poteka in učinkovitosti pouka v devetletni osnovni šoli, triletje: v novem delu šole so štiri učilnice za učence druge triade;
šolanje, znanje po triadah / prva, druga, zadnja triada devetletke 3. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci; trias: ostanki plazilcev iz triade
♦ filoz. dialektična triada teza, antiteza, sinteza kot osnovne stopnje razvoja; kem. triada skupina treh elementov s podobnimi kemičnimi lastnostmi in približno enakimi razlikami v atomski masi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.