búhtelj -na tudi -tlja [təl] m (ú) pecivo iz kvašenega testa z marmeladnim nadevom: speči buhteljne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bútelj -na tudi -tlja [təl] m (ú) slabš. omejen, neumen človek: z njim se ni mogoče pogovarjati, ker je butelj / kot psovka prekleti buteljni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dátelj -na in -tlja [təl] m (á) podolgovat zelo sladek sad dateljnove palme: suhi dateljni;
grozd dateljnov
♦ zool. morski datelj dateljnu podobna školjka, ki si vrta rove v kamen, Lithophaga lithophaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kapítelj -tlja m (í) rel., v zvezah: (kolegiatni) kapitelj zbor kanonikov nestolne cerkve, določen za skupno bogoslužje;
(stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in za svetovanje škofu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kitájskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) kitájska medicína -e -e ž (ȃ, ȋ)
vrsta zdravljenja z odpravljanjem energijskih blokad in poškodb, navadno z akupunkturo ali s terapevtsko masažo: tradicionalna kitajska medicina; Že stari spisi v kitajski medicini govorijo, da stara zdravila ne bodo veljala za nove bolezni
kitájski dátelj -ega -na in -tlja m (ȃ, á)
sredozemsko drevo s svetlozelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičast sad rdeče barve; žižula: Žižulo večkrat imenujejo tudi kitajski datelj, ker njeni kandirani in sušeni plodovi tako po obliki kot po okusu spominjajo na dateljne
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kóretelj in korételj in korêtelj -tlja m (ọ̑; ẹ́; é) kratko belo liturgično oblačilo katoliških duhovnikov: obleči si koretelj;
duhovniki v belih koretljih // knjiž. temu podobno oblačilo sploh: spokorniki so v črnih koretljih drug za drugim stopali iz cerkve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ošpêtelj -tlja m (é) nekdaj ženska bluza z rokavi, navadno platnena: imela je zeleno krilo in bel ošpetelj;
poškrobila je ošpetelj in pečo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
porájtelj -tlja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: prožen porajtelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rájtelj -tlja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: vozniki so pod klancem popravljali verige in rajtlje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
šártelj -tlja tudi -na [təl] m (á) šarkelj: speči šartelj;
za popotnico je dobil kos šartlja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
škrátelj -na tudi -tlja [təl] m (á) ekspr. škrat: škratelj jim je splašil konja;
nagajiv škratelj / naš škratelj ima komaj štiri leta / črn je kot škratelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
škrpêtelj -tlja tudi -na [təl] m (é) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: bil je v škrpetljih in raztrgani obleki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
trótelj -na tudi -tlja [təl] m (ọ́) nižje pog. omejen, neumen človek: še sam ne ve, kakšen trotelj je / kot psovka prekleti troteljni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.