tóčno1 nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) priti ~; ~ ob desetih; ~ razmejiti kaj natančno; Lani, ali točneje, v septembru, je diplomiral
tóčno2 poudar. člen. (ọ́) knj. pog.: ~ on je to storil prav; Avtomobil je ustavil ~ pred hišo ravno
čákati -am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ála, -an -ana; čákanje in čakánje (á ȃ)
1. koga/kaj Stranke ~ajo uradnika; ~ ugodno priložnost; neobč. čakati česa ~ ugodne priložnosti; knj. pog. Zmeraj me pusti ~ Nikoli ne pride točno; lov. iti čakat lisico; čakati na koga/kaj ~ ~ avtobus; ~ ~ zdravnika; poud. Na to boš še dolgo čakal |To se verjetno ne bo zgodilo|; čakati za kaj ~ ~ vstopnice; čakati z/s čim ~ s kosilom
2. knj. pog. Ta jed ne ~a ni dolgo užitna; poud.: Upniki ne ~ajo |zahtevajo plačilo ob določenem času|; Čakaj, to pa ni tako |izraža zahtevo po premisleku, pojasnilu|; Le čakaj, bova že poračunala |izraža grožnjo|
eksáktno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) izobr. ~ dokazati kaj natančno, točno
stríkten -tna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ predpis dosleden, strog; ~o navodilo natančno, točno
stríktnost -i ž, pojm. (ȋ)
opôldan2 [u̯d] čas. prisl. (ȏ) opoldne: točno ~
sekúnda -e ž (ȗ) preteči 100 m v desetih ~ah; biti za desetinko ~e počasnejši; trideset sekund (časa) za premislek; poud. priti do ~e točno |zelo|; glasb. |interval|