tóžen1 -žna -o prid., tóžnejši (ọ́ ọ̄) star.  

1. 1. otožen, žalosten: tožna zapuščena mati / tožen izraz, pogled / tožen spomin
2. 2. žalosten, težek: tožna usoda / tožno življenje / tožni časi

tóžno prisl.: tožno klicati; tožno lepa pesem / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku tožno mu je bilo živeti samemu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.