Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Je zveza »na paketu« pravilna?

Ne vem, ali vprašanje naslavljam na pravi naslov ? Če ne, mi, prosim, povejte, kateri je pravi. Nisem slovenist in sem običajen državljan. Včasih me kaj v medijih zmoti glede načina rabe slovenščine, vendar danes sprašujem prvič (seveda ne vem, če so moji dvomi upravičeni). To reklamo sem zasledil v medijih:

Telefoni, vključeni v VELIKEM PRAZNIČNEM PAKETU LG Optimus 4x na paketu VELIKI PRAZNIČNI PAKET

Zanima me, ali je pravilno napisano »na paketu« ali se pravilno piše »v paketu«? Na paketu mi zveni nekako srbsko. Po moje Simobil ponuja nek paket, »v« katerem so neki izdelki (in niso »na« paketu).

Zanima me tudi, kdo je odgovoren za nadzor rabe slovenskega jezika v javnosti in na koga je treba naslavljati takšne dvome?

Kako poimenovati igralce in igralke različnih športnih klubov?

Že nekajkrat sem gledal in poslušal prenos nogometne tekme nogometnega kluba Triglav Kranj z nasprotnimi moštvi. TV prenos v zadnjem času izvaja Planet TV.

Komentator je kar pogostokra t uporabljal izraz: Triglavani za igralce moštva NK Triglav. Razumljivo mi je, da ne more uporabljati zgolj naziva "Kranjčani", saj niso vsi igralci iz Kranja. Ampak izraz Triglavani je res čuden.. Nekako je kar negativno slišen. Ne vem, sicer zakaj, ampak morda pa le obstaja boljši izraz. (npr: Triglavci, Triglavčani ...) Razumljivo mi je, da se uporablja izraz npr.: Celjani za igralce NK Celja, itd. Ampak kaj pa npr.: v primeru NK Olimpije: Olimpijaši, Olimpijani, Olimpijci? Ali pa v primeru NK Mure iz Murske Sobote, kjer pa je izraz Muraši bolj slišen kot v primeru Triglavani? Ali pa v primeru igralcev NK Bravo: ali so Bravani, Bravaši...?

Pripombo sem naslovil tudi na športno uredništvo TV Planet, odgovorili so mi, da so jo posredovali uredništvu oz. komentatorju.

Mehiška staroselska ljudstva – kako jih podomačimo

Prosila bi za nasvet, kako sloveniti oz. zapisati ter sklanjati pripadnike mehiških staroselskih ljudtev. Razen Apač, Apačinja nisem zasledila slovenskih oblik.

Navajam zapise v španščini:

ópata, mn. los ópatas pima, mn. los pimas tarahumara, mn. los tarahumaras yuma, mn. los yumas soba, mn. los soba (tokrat brez s)

seri, mn. los seris tepoke (ali tepoque), mn. los tepokes (ali tepoques) jocome [izg. hokome], mn. los jocomes jano [izg. hano], mn. los janos manso, mn. los mansos

O rabi moških in ženskih oblik ter nezaznamovanosti moškega spola

Prosim vas, da z gledišča slovenističnega jezikoslovja podate priporočilo o tem, kako v javnih, še zlasti uradnih in pravnih besedilih, kjer je sporazumevalna funkcija jezika pomembna, uporabljati slovnične oblike, ki zaznamujejo spol ženskih in moških oseb. Ali ne velja v tem primeru večinska ugotovitev stroke, da je moški slovnični spol nezaznamovan, torej uporaben za označevanje žensk, moških in otrok? V nasprotju s tem opažam, denimo, primer:

Društvo podeljuje priznanje častna članica oz. častni član društva članici oz. članu, ki se je upokojila oz. upokojil in je ob tem bila oz. bil članica oz. član društva ter je s svojo dolgoletno dejavnostjo prispevala oz. prispeval k ugledu društva, poleg tega pa je vsaj en mandat opravljala oz. opravljal vodstvene ali organizacijske naloge v društvu.

Po svojem občutku za odlike lepega jezika bi dejal, da takšna raba siromaši izrazno moč slovenščine in da bi jo klasiki slovenskega jezika odklanjali.

Prevajanje: angl. »perspective« in slov. »perspektiva«?

Zataknilo se mi je pri iskanju ustreznega prevoda angleške besede perspective. Dictionary.com navaja tri možne pomene te besede, od katerih se dva ujemata z razlago besede perspektiva v SSKJ. Tretji pomen je "the ability to see meaningful interrelationships". Zanima me, ali je sprejemljivo ta slovenski izraz pomensko razširiti in podobno uporabiti, ali pa je to "lažni prijatelj", kateremu se je treba izogniti?

Ali je beseda »bombon« (oz. »bonbon«) nadomestljiva s »sladkorček«?

Včasih smo slaščico manjše velikosti (bonbon) pisali pač bonbon, kar je prišlo iz francoščine in dobesedno pomeni »dober dober«; zdaj pa po SP 2001 to ni več pravilno, vendar le bombon. Ali nima slovenski jezik svoje besede za to slaščico? Namreč sladkorček.

Določanje spola tujim imenom

Mene zanima, kako bi lahko določili število in spol nogometni ekipi, ki se imenuje Albirex Niigata, kjer se dela poimenovanja ekipe ne ujemata. Albirex je moškega spola ednine, Niigata pa je ženskega.

Niigata je ime mesta iz katerega ekipa prihaja. Bi lahko potem rekli, da je Albirex glavna beseda oz. osnova, kar bi potem pomenilo, da se pri podobnih imenih osredotočamo na prvo besedo in tako določimo število in spol?

Kaj pa pri imenu ekipe, kot je Once Caldas, kjer je drugi del v množini? Na spletu sem zasledila, da pri podobnih imenih nekateri uporabljajo ... X so premagali ... nekateri pa ... X je premagal ...

Določna in nedoločna oblika pridevnika v časopisnem naslovu

Pozdravljeni, zanima me, kako je pravilno (npr. v naslovu članka):

Miha Zupanič najbolje uvrščeni član Judo kluba Bežigrad

ali

Miha Zupanič najbolje uvrščen član Judo kluba Bežigrad

Ime slovenske himne: Zdravljica ali Zdravica?

Slovenska himna se uradno imenuje ZDRAVLJICA (izhaja iz besede zdravlje, ki nikoli ni bila slovenska beseda in je Prešernov France ni zapisal). Kdo je torej ukradel verze Franceta Prešerna in jih uporabil v svojem zmazku? Kolikor zanesljivo vem, je Prešernov France napisal pesem Zdravica, ki izhaja iz slovenske besede zdravje.

Vesel bom vašega odgovora, če veste kdo je ta plagiator. Prepričan sem, da jih imamo v Sloveniji že čisto preveč in bi bilo prav, da se stvari postavijo na pravo mesto.

Kako je prav: »upravljamo tveganja« ali »upravljamo s tveganji«?

V strokovni literaturi srečujem obe poimenovanji: nekateri kolegi upravljajo tveganja, drugi upravljajo s tveganji (upravljanje finančnih tveganj, upravljanje s finančnimi tveganji). Prosim za pojasnilo, katera oblika je prava oziroma katera je sprejemljivejša.

Kako se imenuje samica vola?

Zanima me, kako se imenuje samica vola.

»Kam v Prekmurju?« ali »Kam v Prekmurje?«

Pozdravljeni, zanima me, kaj od navedenega je pravilno (ali je morda pravilno oboje): – Kam v Prekmurju?Kam v Prekmurje?

Kdaj »isti« popraviti v »enak«?

Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.

Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.

Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.

Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.

Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.

V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?

Lažni prijatelji: it. »congeniale« – slov. »kongenialen«

Večkrat prevajam iz italijanščine in tokrat sem naletela na izraz congeniale (pomen: 'nekaj, kar mi leži, mi je vrojeno') in da ne bi vedno uporabljala izraze, ki sem jih dala v oklepaj, sem uporabila kongenialen. Ko pa sem šla preverjat na SSKJ, sem opazila, da ima v slovenščini drugačen pomen in sicer pomen enakovrednosti, kar se seveda ne sklada z italijanskim pomenom. Zanima me, kako je s prenosom istih besed, ki potem spremenijo pomen ... ali pa je vzeta iz kakega drugega jezika?

Naslavljanje oseb ženskega spola

Rad bi vas vprašal naslednje glede naslavljanja oseb ženskega spola z akademskim nazivom ter družinskim priimkom moškega spola. Na primer: mag. Tanja Osredkar

Ali rečemo v pogovoru: magistra Osredkar je rekla to in to .. Ali pa: magister Osredkar je rekla to in to ... Ali pa: magistra Osredkarjeva je rekla to in to ...

Ali je zadnje arhaična varianta, privzeta po zgledu nekaterih drugih slovanskih narodov, npr. Čehov ? Slovenci smo namreč, v preteklosti (verjetno po nemškem zgledu) uporabljali Osredkar in Osredkarica (Osredkarca). Ta način lahko srečate v krstnih knjigah. V nemški varianti na primer: Kotanner za moškega in Kotanmerinen za žensko. Primer iz knjige (prevoda) Spomini Helene Kottanner Igorja Grdine in Petra Štiha: na strani 53 je naslov Spomini Helene Kotanerice.

Kar se tiče besede magister imamo v slovenščini sicer: magister, magistra (enako kot v latinščini)

Pika, zaklepaj, pika

Zanima me, ali so ločila v spodnjih dveh primerih pravilna. Predvsem bi rada vedela, ali lahko pišem obe piki – pred in za zaklepajem.

Kupila je kar nekaj stvari (kruh, mleko, jogurt itd.).

Z otroki so se pogovarjali o podpomenkah (npr. Žaba, medved, mleko, srna. Kaj ne sodi sem? Mleko. Zakaj? Ker mleko ni žival.).

Prenos na ali v ... (napravo/telefon/računalnik)

Na spletu se pojavljata dve različici zapisa besede prenos v povezavi z računalnikom, telefonom ali drugo napravo, in sicer prenos na (npr. prenos podatkov na računalnik) in prenos v (npr. prenos podatkov v računalnik). Kateri predlog je pravi?

Sklanjanje imena egipčanske kraljice »Nefertiti« oz. »Nefreteta«

Zanima me, kako se sklanja ime Nefertiti?

Sklanjanje večbesednih imen podjetij: »Domel Holding«, »Merkur Trgovina« in »Iskra Mehanizmi«

Kako se sklanjajo večbesedna imena podjetij, npr. Domel Holding, Merkur Trgovina, Iskra Mehanizmi? Praksa je namreč zelo različna in velikokrat v nasprotju s pravili.

Tema in rema

Zanima me, ali je pravilna razvrstitev tem in rem v naslednjih povedih: Imam čigumije, ki se napihnejo v srčke. Tema = čigumi Rema = srček Imam čarovniški klobuk blagovne znamke Megi & Megi. Tema = čarovniški klobuk Rema= blagovna znamka Megi & Megi.

Zanima me tudi ali je v prvi povedi rema samo srček ali se napihnejo v srčke.

Uporaba novobesed v javnem izražanju: »poganjalo/poganjalnik« namesto »motor«

Ali smem – če se mi zdi neka beseda primernejša in je hkrati tudi razumljiva – uporabiti le-to, namesto one, ki je ustaljena?

Vzemimo za primer besedo motór. Izmislil sem si besedo, ki se mi zdi bolj sorodna slovenskemu jeziku, to pa je (novo)beseda poganjálo. Sem privrženec rabi lep(š)ih slovenskih besed in prosim za vaše dovoljenje za uporabo te besede v javnem izražanju. Poleg besede motór, pa to isto besedo, tokrat v pomenu motórno koló, želim nadgraditi v (novo)besedo poganjálnik.

Ali mi je ta svoboda dopuščena?

Uporaba samih velikih črk

Kdaj je primerno uporabiti same velike črke? Lahko uporabimo velike črke, da poudarimo le eno besedo oz. besedno zvezo? Npr. Vabljeni v telovadnico SŽ "OLYMPIA".

Vejica med svojilnim zaimkom in imenom

Na dom sem pred dnevi prejela zgibanko SMC, v kateri njen predsednik svoj nagovor konča takole: Vaš, Miro Cerar. - torej z vejico in piko na koncu. Na podoben primer sem naletela tudi v otroški knjigi, kjer mama nagovor otroku konča z besedami: Tvoja mama Zdenka. - tokrat samo s piko in brez vejice. Sta zapisa pravilna? Sama bi v obeh primerih izpustila tako vejico kot piko.

Vejica v primeru, ko imamo prislov in odvisnik povezana z »ali«

Večkrat naletim na težavo pri povezavi prislova in odvisnika z veznikom "ali". Primer:

  • Vsak dan ali kadar si zaslužite, prejmete darilo.
  • Ob koncu delovnega dne ali kot je potrebno, zaustavite računalnik.

V tem primeru predvidevam, da vejice v prvem delu povedi ni, pred drugim delom pa je. Imam prav? (Najbrž je rešitev v drugem stavku tudi Ob koncu delovnega dne ali po potrebi zaustavite računalnik. ampak tokrat ne želim bolj elegantne rešitve, ampak prav rešitev v primeru povezave prislova in odvisnika.)

Kaj pa v obratnem vrstnem redu?

  • Darilo prejmete vsak dan ali kadar si zaslužite.
  • Računalnik zaustavite ob koncu delovnega dne ali kot je potrebno.

Vrstni red samoglasnikov

Vnukinja obiskuje 5. razred. Pri učni snovi o samoglasnikih mi je povedala, da je vrstni red samoglasnikov i, e, a, o, u. Ni mi znala razložiti, zakaj tako. Zakaj je "sporno" a, e, i, o, u?

Začetnice pri imenu »Brežiško jezero« in »brežiško morje«

Brežiško jezero je drugo največje akumulacijsko jezero v Sloveniji, domačini pa ga imenujejo kar brežiško morje. Kakšne začetnice naj uporabim pri brežiškem jezeru in morju ter zakaj?

Zloženke s števnikom npr. »štiri-,« »četvero-«

V odgovoru na vprašanje "Zloženke s števnikom: »dvoleten« nasproti »dveleten«" ste podali mnenje v zvezi z uporabo zloženk. Ne strinjam se z mnenjem. Trditev, da neka forma prevladuje, je povsem brezpredmetna, saj se zaradi nepravilne rabe izgublja pravi pomen in s tem slabi jezik. Konkretno, četvero- v sestavljankah vedno pomeni štiri različne dele, medtem ko štiri- vedno pomeni štiri enake dele. Primeroma, čevterokotnik pomeni geometrijski lik s štirimi različnimi koti, medtem ko je štirikotnik geometrijski lik s štirimi enakimi koti. Tozadevno razlago se zlahka najde v Splošnem tehniškem slovarju. Niti najmanjšega razloga ni, da bi se ukinilo tovrstno pojmovanje, zlasti pa ne s tezo o pogostosti uporabe. Podobnih besed, katerih pomen se kar izgublja, je še nekaj. Med njimi sta zanesljivo besedi nihče in nobeden, čeprav sem ravno na ti dve že prejel odgovor z vaše strani, a me nikakor ne prepriča. Tudi tu se pojavi razlaga o pogostosti uporabe in enakem pomenu besed. Pa temu ni tako, nekoč sta imeli besedi različen pomen in morali bi ju obdržali.

Število zadetkov: 27