tólikokrat prisl. (ọ̑) - 1. izraža določeno število ponovitev: vajo je ponovil desetkrat. Drugi niso zmogli tolikokrat / kolikorkrat je poskusil, tolikokrat mu je spodletelo
- 2. ekspr. izraža veliko število ponovitev: tolikokrat so mi pomagali, da se jim moram oddolžiti / tolikokrat ga ni doma večkrat, mnogokrat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
izpís -a m (ȋ) - 1. glagolnik od izpisati: izpis neznanih besed / izpis iz šole
- 2. odlomek, podatek, namensko prepisan iz teksta: delati izpise; povečati gradivo za slovar z izpisi iz časopisov in strokovne literature / delo pozna le po izpisih povzetkih
● izpis iz rojstne matične knjige izpisek iz rojstne matične knjige
♦ lingv. popolni izpis besedila pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
popóln -a -o [u̯n] prid., popólnejši (ọ̑) - 1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk
- 2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je dozdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano
- 3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je dozdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna
// ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje - 4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec
♦ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jur. popolni preklic; lingv. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje
popólno prisl., star. popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
prečesávati -am nedov. (ȃ) - 1. temeljito, v vse smeri česati: lasulje ni treba tolikokrat prečesavati kakor lase
- 2. ekspr. pregledovati, preiskovati: policija je prečesavala vse mestne četrti / prečesavati morsko dno
● knjiž., ekspr. vse predloge so na seji ponovno prečesavali obravnavali, pretresali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
tŕdež -a m (ȓ) - 1. slabš. neroden, okoren človek: kakšni nevzgojeni trdeži so ti ljudje
- 2. nar. trda, steptana tla: Pa naj zleze črv, če more, v trdež na dvoru, na katerega in s katerega so tolikokrat vozili s težkimi .. parizarji (J. Jalen)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
grájati -am nedov. (ā) raba peša ugotavljati, očitati napake, pomanjkljivosti: kupec je grajal blago;
grajali so vsako njegovo delo;
raje hvali, kakor graja // opominjati, oštevati: nerad grajam odraslega človeka; učitelj graja učence zaradi nerednostigrájati se nar. gnusiti se: Le jej ga [meso], če se ti ne graja (F. Finžgar)
grajajóč -a -e: grajajoče besede
grájan -a -o: to je posledica že tolikokrat grajanih pomanjkljivosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
množíti -ím nedov. (ī í) - 1. delati kaj številnejše: s spretno igro je hitro množil frnikole; izostanki pri delu so se množili; sovražniki se množijo, prijatelji se pa umikajo; počitniške hišice so se ob reki hitro množile
// delati kaj večje: množiti bogastvo, premoženje; delo se mu je množilo / z vprašanji o bolečinah so bolnici množili trpljenje večali, povečevali - 2. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: zna že množiti in deliti; množiti s pet
● redko svoje pesmi je množil na pisalni stroj razmnoževal
množíti se - 1. dobivati čedalje večje število primerkov, članov: njegova knjižnica se hitro množi; to ljudstvo se množi
- 2. razmnoževati se: rastline se množijo na različne načine
♦ biol. nespolno se množiti
množèč -éča -e: množeči se neuspehi; hitro množeče se bogastvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
naglaševáti -újem nedov. (á ȗ) - 1. izgovarjati izrazito, z naglasom: naglaševati samoglasnike, zloge; pravilno naglaševati / jezno, odločno naglaševati svoje besede
♦ lingv. tonemsko naglaševati izgovarjati s tonemskim naglasom - 2. publ. z govorjenjem dajati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost; poudarjati: naglaševati načelo enakosti; večkrat je naglaševal, kako važno je sodelovanje / tudi to dejanje je naglaševalo njihovo odločnost
naglašujóč -a -e: govoril je počasi, naglašujoč vsako besedo
naglaševán -a -o: tolikokrat naglaševana lepota je ni prevzela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
pomnožíti -ím dov., pomnóžil (ī í) - 1. narediti kaj številnejše: ker učenec snovi ni obvladal, je inštruktor pomnožil število ur; družina se je pomnožila, zato so morali hišo povečati
// narediti kaj večje: pomnožiti bogastvo, premoženje; izdatki za hrano so se pomnožili povečali - 2. mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: pomnožiti dve števili; pomnožiti s pet
pomnožèn -êna -o: vojska, pomnožena s prostovoljci, je pripravljala napad; pomnoženo premoženje; pomnoženo število
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
tólikič prisl. (ọ̑) redko tolikokrat: kot že tolikič se tudi tokrat ni posrečilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
tólikrat prisl. (ọ̑) star. tolikokrat: to so napake, ki se tolikrat ponavljajo;
tolikrat se ji sanja o morju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zmnožíti -ím dov., zmnóžil (ī í) mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: zmnožiti dve števili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.