ləgáti, lážem, vb. impf. lügen: l. komu, jemanden belügen, Cig., Jan.; laže, kakor bi orehe trl (grizel, tolkel), er lügt ohne Scheu, Cig.; laže, da se kadi, da smrdi, da se megla dela, da sam sebi verjame, Met.; tudi: l. se, Cig., Jan.; rad se laže, jvzhŠt.; Ni sebi se ni drugim se ne laži, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

órẹh, -ẹ́ha, m. die Walnuss, der Walnussbaum; navadni o. (juglans regia), Tuš. (R.); tudi: laški o., Cig., Jan.; ni piškavega oreha vreden = er ist keinen Schuss Pulver wert; laže, kakor bi orehe tolkel = er lügt ohne Scheu, Met.; — podzemeljski o. (trachis hypogaea), Tuš. (B.); — povodni o., sad (trapa natans), Tuš. (B.); = vodni ali bodeči o., Josch; — divji o., der Kreuzdorn (rhamnus alpina), Ip.; — svinjski o., das Saubrot (cyclamen), ogr.-C.; — strupeni o., das Krähenauge (nux vomica), Strp.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.