Zanima, kako zapisovati primere, ko navajamo datum ali samo letnico rojstva in smrti, npr. Petra Novak (* 9. 3. 1748 + 4. 3. 1786) ali (* 9. 3. 1748 + 1786).
Predvsem me zanima, kako je s presledki med simbolom in datumom/letnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanimive se mi zdijo pomanjševalnice samostalnikov srednjega spola, ki v pomanjševalni obliki postanejo samostalniki moškega spola. Primeri:
jabolček (jabolko) jajček (jajce) drevešček (drevo)
Kako in zakaj je prišlo do tega zanimivega pojava?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Pri pisanju daljšega leposlovnega dela sem v dilemi, kdaj pisati v pretekliku in kdaj v sedanjiku. Doslej sem vse pisala v pretekliku, kar se mi zdi primerno, težava pa nastane, ko želim opisati neko splošno dejstvo in v istem (ali naslednjem) stavku uporabiti preteklik, ki ga sicer uporabljam v celem besedilu. Na primer:
Prosila bi tudi še za kakšen primer, ko je primerno vplesti sedanjik v literarno delo, ki je sicer v celoti napisano v pretekliku.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Ko že menim, da natančno vem, katere besede so prislovi in katere kazalni zaimki, v osnovnošolskih učbenikih najdem primere, kot so tam, tukaj, takrat, tedaj itd. navedene kot primere kazalnih zaimkov. Niso to prislovi? Učencem rečem, naj si (v primeru dvoma) pomagajo tako, da poskusijo dodati zraven besede samostalnik, in če ne gre, potem je to prislov. K sreči, jih le peščica opazi, da bi nekatere besede lahko bile oboje. Prosim za preprosto razlago, da jo bom lahko prenesla učencem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Prosim Vas za odgovor na naslednja vprašanja o pojmovnih imenih.
V ESJ piše, da je pojmovno ime samostalnik, ki označuje netvarno, tj. našim čutom nedostopno pojavnost, npr. mladost, hrepenenje. Nastopa predvsem v ednini /…/.
Zanima me, kateri samostalniki so v SP označeni kot pojmovna imena oz. kaj je glede na obravnavo v SP pojmovno ime.
Ali so glagolniki na -nje/-tje (npr. razmišljanje, gretje) v SP pojmovna imena, vendar to v priročniku ni posebej označeno, ker ti glagolniki niso gesla, ampak so navedeni v oglavju sestavka z glagolskim geslom?
In še: Kaj je po SP glagolnik oz. zakaj so nekateri glagolniki samo v oglavju, drugi pa samostojna gesla, npr. gretje : vretje, razmišljanje : branje?
Geslo glagolnik v ESJ: Samostalnik iz glagola, zlasti tvorjenje z obraziloma -nje in -tje (povzdigovanje, petje). Tudi drugi glagoli (verjetno bi moralo biti samostalniki), ki označujejo dejanje, stanje, potek, npr. propad, ugotovitev, služba.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Ali je v naslednjem primeru ustrezna raba dvojinske oblike glagola biti glede na to, da je med posameznima veličinama ločni veznik ali?
Če so razmere poenostavljene, tj. da sta masa in čas ali hitrost in tlak konstantni veličini, ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, ali je sledeča poved pravilna: Osnovna pogoja za nastanek žleda so temperaturni obrat in padavine.
Zanima me, ali je ustrezna glagolska oblika v množini. Sklepam, da gre za podoben primer kot To mesto so Brežice, kjer ne pride do ujemanja med osebkom in povedkom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Lepo prosim za razlago, kako je v tehle pravopisnih primerih z drugo vejico. Je druga vejica samo tam, kjer te besede lahko razumemo kot samostalniško besedno zvezo z levim neujemalnim prilastkom?
protivni: Lepa, vendar nevarna pot ga je mikala.
vzročni in posledični: Neizkušena, kajti mlada, je odšla v svet.
– Mlada, torej neizkušena, je odšla v svet. – Slab, zato pa poceni izdelek so
nam ponujali.
Kaj pa v temle primeru -- je za nemogoče vejica?
ker je težko, če že ne nemogoče, prepoznati ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Biti ali ne biti? Bi lahko rekli, da gre za (glagolsko) priredno besedno zvezo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, ali moramo v spodnji povedi uporabiti dvojno zanikanje, če želimo povedati, da npr. menimo, da bo nekdo nekoč postal odličen slikar:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek. Primeri:
Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili). Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?
Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen. Primeri:
Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno). Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Med uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.
Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.
Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.
Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.
Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.
Hvala in lep pozdrav.
Povezave do videoposnetkov:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Ko smo v srednji šoli govorili o besedilnih vrstah, smo rekli, da je obvestilo besedilo, v katerem sporočevalec sporoča, da se nekaj dogaja/da se bo zgodilo (torej govori o sedanjosti/prihodnosti). Zanima me, ali sta obvestilo in sporočilo sopomenki ali ne (Ko me pokličejo, vas obvestim/vam sporočim.). V glavi imam, da sporočim uporabimo, ko se govori o preteklem dogodku, npr. Sporočam vam, da je včeraj izginil pes pri sosedu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, kako je tvorjen prislov 'nemalo'. Je nastal iz pridevnika 'tako, da ni mali/malo' ali gre za sklop 'ne malo'?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Ali lahko enoznačno in nedvoumno določimo vrsto besed (samostalnik, pridevnik itd.) v stavku in posledično dokažemo, da ima nek stavek le en, točno določen pomen?
Odgovor na to vprašanje je namreč bistvenega pomena za celoten pravni sistem ali katerokoli pogodbo. Namreč, če ne moremo enoznačno in nedvoumno določiti in dokazati pomenov vseh besed in celotnega stavka, glede na njegovo strukturo, potem uporabljamo fiktiven, subjektiven jezik, pri čemer vsi samo domnevamo, da se razumemo in da smo se o nečem sporazumeli. Dejansko stanje zakona, pogodbe, dogovora pa ni določen, ker temelji na dvoumnem, fiktivnem jeziku.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, zakaj je pri pridevnikih srednjega spola ednine končnica včasih na -e (moje, tvoje, rdeče ...) namesto na -o (njegovo, njihovo, modro ...).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Kaj naj upoštevam SSKJ 2 ali SP?
Enako vprašanje se mi postavlja tudi pri besedah citrarka ali citrarica, mišak ali mišek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
V spodnjem primeru so trije glagoli. Prvi je glagol premikanja, zato vem, da mora biti drugi v namenilniku. Kako pa je s tretjim (prati)? Ali mora biti tudi ta glagol v namenilniku ali se mora končati na končnico -ti?
Jaz grem samo dat perilo prat(i).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Katero obliko pridevnika uporabimo v naslednjih primerih?
a) Vstavite pravilen/pravilni odgovor. (In še: Ali je namesto pravilen bolje uporabiti ustrezen?)
b) Pogoj za opravljanje izpita je opravljen/opravljeni govorni nastop.
c) Napišite, ali je glagol dovršen/dovršni ali nedovršen/nedovršni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, ali je parafraza lahko tudi samo ena beseda (glede na besedo fraza bi sicer pričakoval, da mora biti več besed).
Primer:
Mazejeva je zasedla prvo mesto, kar pa nikogar več ne preseneča.
Smučarka je v svoji karieri osvojila že vse mogoče lovorike.
Bi bila beseda smučarka kot naveznik v tem primeru parafraza?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Kako podčrtamo besedo 'in' z znaki za stavčne člene?
Primer: Pili so pomarančni sok IN jedli kruh.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Ali gre pri primeru: Sava je motna. (pri delu je motna) za povedek s povedkovim določilom ali za povedek s povedkovim prilastkom?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
V nadaljevanju je nekaj primerov, v katerih zaradi različnih razlogov nisem bila povsem prepričana, ali naj uporabim povratni osebni zaimek – zlasti takrat, ko je svojilni zaimek del besedne zveze, ki je 'oddaljena' od osebka. Večina primerov je nerodnih in bi se jih dalo preoblikovati in povedati spretneje, manj zapleteno ali dvoumno, uporabila sem jih predvsem za prikaz mojih zagat.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Ali je prav Mnogo ljudem je svetoval ali Mnogim ljudem je svetoval?
Meni se zdi meja med prislovom in pridevnikom v takih in podobnih primerih skoraj zabrisana; tako sem v dilemi, ali naj sklanjam ali ne.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me besednovrstna pripadnost besede lepo v primeru
Lepo je, da se me spominjaš.
Končniški naglas mi daje vedeti, da gre za prislov, hkrati pa se sprašujem, ali se ta ugotovitev sklada z dejstvom, da odvisnik opravlja vlogo osebka.
Sprašujem predvsem zato, ker želim povedkovo določilo stopnjevati. V tem primeru ni težave (Še lepše pa bi bilo, če bi me obiskal.)
Kaj pa: Pomembno je, da se zavedamo preteklosti. (Zavedanje (o) preteklosti je pomembno.) Še pomembneje je, da se iz nje tudi česa naučimo. (Učenje iz preteklosti je še pomembnejše.)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me ali mi lahko pomagate pri pomenu besede tarzanizem? Pri članku Marka Zajca z naslovom Jezikovni tarzanizem, sem najprej poskušala najti informacije kaj pomeni beseda tarzanizem. Te besede še nisem nikoli slišala. Na spletu o tej besedi nisem zasledila podatkov. Po prebiranju članka pa menim, da gre za neko bistvo članka, kjer je prikazan pogled na slovenščino. Ponižujoč pogled na slovenščino v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi jeziki, v sklopu jezikovnega razsodišča. Tarzanizem kot nek tarzan, ki živi v džungli, nekaj slabega, pa čeprav sploh ni slab, ga okolica ne sprejema, zavrača, sploh mu ne dajo možnosti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
V zadnjem času na spletnih portalih opažam, da se tudi zelo dolge pridevnike stopnjuje tako kot kratke; danes je npr. na MMC portalu RTVSLO naslov novice V Romuniji najmnožičnejši protesti po letu 1989. Ali je tako prav? Jaz sem se učila, da se za takšne pridevnike uporablja bolj in najbolj.
Kako je s tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, ali sta samostalnika kotiček in kraj pojem ali stvar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me stopnja prevzetosti naslednjih besed: virtualno, revolucija, socialen in ambicioznost, biologija, radio, material ... Katera je tujka in katera sposojenka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Kaj je pravilno/bolj pravilno in zakaj:
Število staršev, ki se je prijavilo na govorilne ure:
Število staršev, ki so se prijavili na govorilne ure:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Pozdravljeni, prosim, če mi pojasnite rabo glagola v naslednjem primeru:
Jaz bi napisala je predstavljena, saj mislim, da se glagol prilagaja prvemu samostalniku, ki mu sledi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Ne vem, zakaj ob primeru Izbruh koronavirusa in njegova razširitev v Evropo imata veliko medijsko odmevnost, razmišljam, ali je prav IMATA ali IMA (veliko medijsko odmevnost). Nekaj se mi ne sliši v redu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, kaj storiti v primeru, ko nagovarjamo osebe moškega in ženskega spola. Ali je nujno ujemanje v nevtralnem moškem spolu (npr. Spoštovani sodelavke in sodelavci!) ali vseeno velja načelo bližine (Spoštovane sodelavke in sodelavci!).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Spet eno vprašanje na temo spola in števila pri sestavljenem osebku (stavek je zelo neroden, naj bo samo primer za ponazoritev).
Imeni in priimka obeh sodelujočih so bili objavljeni/sta bila objavljena?
Ime in priimek obeh sodelujočih sta bila objavljena?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Kateri spol in sklon uporabimo v odvisnem stavku (odvisnik se nanaša na vse dele sestavljenega predmeta)?
Navesti je treba institucijo, organ, urad ali agencijo, ki so akt sprejeli/ki je akt sprejela.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
V njem namreč deluje 45 tisoč operativnih, torej aktivnih gasilcev, 700 gorskih in 200 jamarskih reševalcev, 2 enoti kinologov z 200 vodniki in psi, potapljaška reševalna služba, taborniki, skavti ...
Ali je v zgornji povedi pravilna raba glagola v ednini ali bi moral biti glagol v množini?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Z dijaki smo se znašli v dilemi pri naslednjem jezikovnem vprašanju.
Ali je prav: Naslednja postaja je ali so Trbovlje? Je oblika odvisna od samostalnika postaja ali Trbovlje?
Podoben primer: Tema je ali so poplave?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, kaj je pravilno:
Za ključne besede je bilo najdenih dvajset zadetkov
ali
Za ključne besede je bilo najdeno dvajset zadetkov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Prosimo vas za pomoč pri uporabi besede »vmavčiti«- pisno, kar se izgovarja umaučiti. Pomeni pa, dati nekaj v mavec.
Na naši Fakulteti, to je Zdravstvena fakulteta, imamo študijsko smer Laboratorijska zobna protetika, kjer študente učimo izdelave umetnih zob, enostavno rečeno. Pri tem delu pa moramo modele za izdelavo »vmaučiti« v artikulator (priprava,ki nadomesti čeljustni sklep). Sedaj sem ugotovil, da se v praksi v bistvu uporabljata oba izraza, tako »vmaučiti« in »umavčiti«. Želeli bi namreč, svoje strokovno izrazje malo popraviti in izboljšati, sploh pa dati pravilna navodila študentom, ki pripravljajo diplome. Ali pustimo, da se še naprej uporabljata oba izraza?
Za pomoč in nasvet se Vam iskreno zahvaljujemo!
Lep pozdrav, pred. Franc Rojko
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
V Ustavi RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Med ljudmi krožita dve interpretaciji tega stavka. Dobro bi bilo vedeti, katera od teh je tudi slovnično pravilna. Torej, kdo ima koga? Ali je oblast v Sloveniji tista, ki ima ljudstvo, ali je ljudstvo v Sloveniji tisto, ki ima oblast?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me raba zaimkov ki in kateri (teorija in primer). Kakšna je med njima razlika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Ali je opominjaj (*) ločilo? Obstajajo kakšna pravila?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:
Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Spoštovani, zanima me, ali je predlog beseda. Na primer, predlog iz. So predlogi besede? Hvala za trud in prijazen pozdrav.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
V angleščini je slovnična kategorija quantifiers: all, neither, either, both, none ...
Kako se imenujejo ti zaimki v slovenščini?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
V členu 605 v SP piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov delimo, med zgledi je tudi Schil-ler. V enem izmed učbenikov za gimnazije pa piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov LAHKO delimo, ob tem pravilu je naveden zgled Schi-ller in Schil-ler.
Ali gre za napako v učbeniku? Če besedo lahko delimo na dva načina, kje v Slovenskem pravopisu je omenjeno to pravilo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:
Kakšno pravilo je v veljavi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Na šoli smo začeli z oblikovanjem plakata z naborom vaj, ki namenjene sprostitvi itd. Tu smo trčili ob naslednjo dilemo, in sicer: ali naj navedemo na primer: dvignite roke nad glavo, ali dvignite roki nad glavo. Enako je z ostalimi deli telesa: kolena – koleni, noge – nogi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Kaj je pravilno ? S cepljenjem preprečimo, da bi zboleli. S cepljenjem preprečimo, da ne bi zboleli.
Pri čemer vsebinsko menim, da cepljenje pomaga pri ohranjanju zdravja posameznika. Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Prosim za pomoč pri oblikovanju navodila: Prosimo, da vrnete gradivo na svoje mesto. Ne bi bilo pravilno na njegovo mesto?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Velikokrat zasledim rabo besednih povezav naslednji, prejšnji, prvi z besedami dan, jutro, večer v rodilniku, npr. Naslednjega dne smo šli na daljše potovanje. Menim, da je pravilno: Naslednji dan smo šli na daljše potovanje. Ali se motim?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, kako je z izgovarjavo besede manj. To sprašujem zato, ker opažam, da se besedo pogosto izgovarja majn (tudi javni govorci).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Ali je možna izgovarjava ozkih e in o če tadva nista naglašena. Na primer, v besedi zakon (naglašeno a), se mi zdi, ni ozkega o. Ampak, v rodilniku, torej, besedi zakona (naglašeno o), o je ozko.
Zanima me tudi, se reče pevca ali peuca (gre za rodilnik besede pevec), kopalnica ali kopaunica.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Kako izgovorimo besedo vekanje v pomenu 'napačno izgovarjanje predloga v' (tj. kadar nekdo izgovarja zobnoustnični v namesto dvoglasniški u) -- ali je s prvo črko e zapisan polglasnik ali ozki e?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
V spodnjem stavku me zanima, kaj v osebku predstavlja jedro in kaj prilastek:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Ali se pravilno zapiše kaj je tu zanimivega (nenavadnega, lepega) ali kaj je tu zanimivo (nenavadno, lepo)? Meni bolje zveni kaj je tu nenavadnega, a se mi zdi, da to ni prav. Po neki logiki samostalnika bi bilo vprašanje verjetno kaj je tu lepo in odgovor tu ni nič lepega. Kaj pa če bi tam sicer bilo nekaj lepega? Bi bil potem odgovor tu je dosti lepega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Kako je prav: Išče se Uršo Plut ali Išče se Urša Plut? Ali slednje ne pomeni, da Urša Plut išče samo sebe?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Kako sklanjamo samostalnike drva, sence in tla?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, kako tvoriti vrstni pridevnik iz Zahodna Samoa.
Sam se nagibam k zadnji možnosti, a me zanima, če je še katera pravilna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me tvorba pridevnika iz samostalnika deliberacija. Ne morem se odločiti med: deliberacijski in deliberativen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
S kolegicami prevajalkami smo se danes znašle v dilemi glede pomanjševalnice za besedo slika. Prepričana sem bila, da se zaradi palatalizacije k spremeni v č in da je pravilna pomanjševalnica sličica, a smo kasneje v SSKJ našle obe možnosti, slikica in sličica. Zanima nas, če sta enakovredni, ali je mogoče katera le bolj pravilna od druge.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Kakšna so pravila glede razmerij med stavčnimi členi (ujemanje med povedkom in osebkom itd.) v stavkih tipa "sam. BZ biti sam. BZ"? V nekaterih stavkih obliko nepolnopomenskega glagola biti določa povedkovo določilo. Ali obstaja splošno pravilo, kdaj do tega pride, torej kdaj povedkovo določilo "prevlada" nad osebkom pri določanju slovničnih kategorij nepolnopomenskega glagola biti v povedku? Primeri stavkov: Naslednja postaja so Jesenice. Ta par sta naša znanca. Ta kip sta Rodinova ljubimca.Mostar je bil/bilo lepo mesto.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, koliko moških sklanjatev ima slovenščina. Vedno sem bila prepričana, da so štiri (korak, sluga, A, dežurni), profesorica na maturi prijateljičine hčere pa je zatrdila, da so samo tri. Prosim za odgovor in pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
V besedilu sem zasledila, da je avtorica besedno zvezo zborni jezik, skozi celotno besedilo zapisovala kot ZJ (brez končnega ločila in z velikimi črkami). Zanima me, če je takšna okrajšava pravilna in zakaj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Pozdravljeni, danes sem v Delu prebal napis: 103 Milijone mladih po svetu je še vedno nepismenih
Ali gre tukaj za pravilno obliko sklanjatve besede milijon?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Namenilnik. Poslali so me osvojit vrh gore.Poslati ni glagol, ki bi pomenil premikanje, zaukazana osvojitev pa ga nedvoumno pomeni. Kako zdaj: ali poln nedoločnik ali skrajšan?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
V Priročniku za učitelje za osmi razred OŠ, 2010, (slovnica) pri založbi Rokus Klett sem prebrala nekaj, kar me čudi. Zato se obračam na Vas, ker se želim prepričati v pravilnost zapisanega.
Tam piše:
Pravilno je torej samo: Prebivalce so preselili, da bi jih zavarovali pred ognjenikom. Napačno je: Da bi prebivalce zavarovali pred ognjenikom, so jih preselili.
Prosim za Vaše mnenje. Sama sem bila pred prebranim prepričana, da lahko stoji odvisnik pred ali za glavnim stavkom, ne glede na to, za katero vrsto odvisnika gre.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, ali so nedovršniške oblike od glagola gnati produktivne v slovenskem jeziku in kako se glasijo? Ali obstaja neka forma kot pogonjati za razliko od pognati? H kateremu razredu spada glagol gnati? Je ta soglasniški koren na -n s palatalizacijsko spremembo g v ž v isti vrsti kot žeti, žanjem? V ruščini obstaja na primer oblika обогнать dovrš., обгонять nedovrš. (prehitevati). Če bi obstajala oblika kot obgonjati v slovenščini, kateri bi bil vezalni samoglasnik v dovršniški obliki? obegnati? Ker bi na tem mestu sovpadali razni soglasniki na en kup. Oprostite za raznolika vprašanja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Kaj je prav: To se ne dela ali Tega se ne dela?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, ali obstaja pomenska razlika med nobeden in nihče.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, katera formulacija je pravilna (ali pa zaželena, če sta dovoljeni obe): v tej knjigi bo govor o tem ali v tej knjigi bo govora o tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima zakaj knjižna slovenščina ločuje nedoločnik in namenilnik, ko pa ju večina slovenskih in pa tudi hrvaških obmorskih narečij ne? Ga pri nas sploh pozna katero narečje in kako je bilo z njim v preteklosti? So ga naši predniki izgovarjali ali ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, ali ima veznik če lahko vlogo protivnega veznika. Če sklepam po SSKJ in SP, ne, če pa gledamo rabo, se je v pomenu, v katerem izraža nasprotje, prav namnožil. Denimo:
Ali ima če vendar tudi vlogo protivnosti ali bi morali v takih primerih uporabiti druge veznike (in ali smo to od kod prevzeli, ker mislim, da nekoč nismo tako govorili)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Že veliko ste pisali o povratnih svojilnih zaimkih, vendar v odgovorih nisem našla nič konkretnega glede rabe povratno svojilnega zaimka v pristavkih. Naj navedem nekaj primerov:
Če pristavčni del razvežem v odvisni stavek, nimam dvomov, da je pravilno reči ki sem tvoja mama; ki si moja najboljša prijateljica; ki je njen prvenec, vendar pa nisem preveč prepričana, kateri zaimek je pravilen v pristavku. Prosim, da pojasnite, kateri je pravilen in zakaj. Najlepša hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, kateri stavčni člen predstavlja krepko označen del v spodnjem stavku.
Ona hodi spat s kurami.
Ali je to predmet v orodniku ali prislovno določilo časa? Namreč, ne glede na to, ali se vprašaš: "S kom hodi spat?" oziroma "Kdaj hodi spat?", je odgovor: "s kurami".
Kaj menite?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, zakaj se deležniki na -č nekaterih glagolov končajo na -eč in ne na -oč, čeprav glasovi c, č, ž, š, j običajno preglasijo končnice (npr. klicati – kličoč in ne kličeč, pisati – pišoč itd.) Zakaj ima pri drugih glagolih deležnik na -č končnico -eč (npr. kričati – kričeč, molčati – molčeč itd.)? Gre pri slednjih za preglas ali kakšno drugo pravilo? In ali torej obstaja neko splošno pravilo za tvorjenje deležnikov na -č z -eč ali -oč? Zakaj ima glagol klicati deležnik na -čkličoč in ne klicajoč kot npr. glagol naricati – naricajoč?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Kako je pravilno v spodnjih in podobnih primerih, ko se pridevnik nanaša na vse naštete stvari in ne samo na prvo stvar:
ALI
IN podoben primer
ALI
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me nasprotje besede hujšanje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me raba predlogov v in na ob samostalniku glasovanje (če pustimo vnemar druge predložne možnosti). S kolegi se namreč mnenjsko nekoliko razhajamo glede tele rabe: – dati na glasovanje > se strinjamo – v/na glasovanju je naš predlog dobil dovolj podpore – že v/na prvem glasovanju smo potrdili vse točke
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Učim se nemščine ali učim se nemščino
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Delam na oddelku, kjer je na hodniku tudi sprejemna pisarna. Ljudje se večkrat zmotijo in trkajo pri meni, tako da jih moram napotiti v sprejemno pisarno. Med mojo ambulanto in sprejemno pisarno so ena vrata. Kako naj jih "slovnično" pravilno usmerim:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Ali je raba zaimka v naslednji povedi ustrezna:
Ali bi morali uporabiti zaimek kateri, tj.:
Kateri zaimek pa bi morali uporabiti v naslednji povedi:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
V časopisu med drugim skrbim za jezikovno ustreznost osmrtnic. Pri tem se seveda trudimo čim manj posegati, popravimo le nujno. V zadnjem času pa se dogaja, da stranke zavračajo popravek iz svojilnega v povratni svojilni zaimek. Primer: Poslovili smo se od našega očeta ... Moj popravek: Poslovili smo se od svojega očeta ... Ker bi se rada izognila nenehnim sporom, me zanima, ali bi lahko v teh primerih pustila svojilni zaimek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, katera skladenjska podstava je ustrezna (morda celo obe) v zapisu npr. števnika triindevetdeset (93)? Je to: tri in devetdeset ali morda tudi tri in devet deset? Nagibam se k prvi rešitvi, a zanima me, če druga ni prava – zakaj ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Kako se sklanja moško ime Emir? Ali je v dajalniku Emiru ali Emirju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Vozil se je po avtocesti v smeri Ljubljane. Kdo ima tu smer, voznik ali Ljubljana?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Mar res obstaja poleg zvez tipa dvoje hlač, dvoje stolov še možnost dvoje hlače, dvoje stoli in ali je potem kakšna razlika? Kako se sicer takšne zveze sklanjajo, se sklanja prvi del, drugi del ali nobeden?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, koliko zlogov imajo priimki, kot so Pregl, Bincl, Ertl ipd. Enega ali dva (Pre-gl, Bin-cl, Er-tl)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, kaj je prav;S stotimi/sto ljudmi je šel na sprehod. Vem, da je v primeru samo en/edenštudent je prišel na izpit pravilno en, ker besedi sledi samostalnik. Kako pa vem za primer sto/stotimi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Katera beseda (oz. pridevnik) je ustreznejša pri poimenovanju te vrste pridevnika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, kako je prav: Njegova ime in priimek se ponovita ali Njegovo ime in priimek se ponovita. Najprej navedemo njegovo ime in priimek ali Najprej navedemo njegova ime in priimek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me, ali je navedena poved slovnično pravilna:
Marija Vuk je bila rojena 7. decembra 1929 v družini Terner na Trebčah kotnajstarejši izmed sedmih otrok, od katerih pa jih je preživelo le pet.
Ali ne bi bilo pravilno zapisati kot najstarejša?
Ali je prilastkov odvisnik ustrezen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
O sestavljenem osebku in ujemanju s povedkom ste že veliko pisali, vendar med vprašanji nisem našla odgovora, kaj je pravilno v spodnjih primerih. Zanima me, v kakšnem številu mora biti povedek, če ob njem stoji osebek sestavljen iz zvez niti - niti ali ne - ne. Najlepša hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Prosila bi za pomoč pri določitvi glagola v povedi: Kajenje in uporaba elektronski cigaret sta/je prepovedano/i/a v vseh prostorih.
Odločila bi se, da gre za edninski osebek, saj se kajenje in uporaba elektronskih cigaret pomensko ujemata. Težave imam pri določitvi spola. Bolje mi zveni prevlada srednjega spola (kajenja), čeprav je to na prvem mestu. Uporabila bi: je prepovedano. Zanima me vaše mnenje in teorija, ki stoji zadaj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Kako je pravilno?
Na področju poznavanja velikostnih razmerij in astronomije je bilo v tujini opravljeno že nekaj študij, katere ... ALI Na področju poznavanja velikostnih razmerij in astronomije je bilo v tujini opravljenih že nekaj študij, katere ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Kako je bolje: ... da bodo želodčki in dušice dobro nahranjene ali nahranjeni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Rada naslovila eno vprašanje, ki se nenehno pojavlja in sicer, spol kadar je količina :)
Veliko novinarjev je dobrih ljudi in ne Veliko novinarjev so dobri ljudje
in kateri od teh stavkov je prav (mislim, da prvi) ampak Toporišič me zmede, ko napiše, da če je stavek še odvisnik… :)
pa tudi
65.4% ljudi se ne bi odločilo, ker so zadovoljni s svojim videzom ali -/- ker je zadovoljnih!
V Toporišiču je razlaga s povedkovim določilom, pridevniško besedo… tuji študenti iz Anglije ne poznajo tega :) in je težko pojasniti kdaj gre v množino/srednji spol ipd.
Kako bi vi to razložili (po domače) tujim študentom, da jim bo bolj jasno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Kako bo prav: Zbranih je bilo mnogo ljudi. ali Zbrano je bilo mnogo ljudi. Po analogiji Pridnih je bilo mnogo ljudi. bo pravilni prvi primer, vendar pa: ali je dopustna raba tudi drugega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Veliko čebel umre, ker ne najde/najdejo??? poti v panj. Katero obliko glagola uporabiti? Dvojnica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Želela bi zastaviti vprašanje glede postavljanja vejice v zvezi podpogojem da.
Ali se ta zveza (lahko) uporablja kot večbesedni veznik in bi bila torej upravičena vejica ali pred pod pogojem ali pred da (ne pa na obeh mestih)?
Če je tako, ali je v naslednjem konkretnem primeru katera od postavitev ustreznejša:
Ali pri tej zvezi sploh ne gre za večbesedni veznik (pri katerih so prvi deli ponavadi prislovi ali členki, v tem primeru pa seveda ni tako) – in če je tako, ali bi morali uporabiti dve vejici:
Ali sploh zastavljam napačno vprašanje – naletela sem namreč tudi že na mnenje (v nobenem viru pa nisem našla potrditve), da se je zvezi pod pogojem da bolje izogniti in namesto tega uporabiti preprosto če. Ali je zveza vseeno sprejemljiva oz. neproblematična, če želimo poudariti ta pogoj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Je pred okrajšavo l.r. (lastnotočno) vejica, npr. Janez Novak(,) l.r.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Prosim, če mi lahko pomagate določiti vrsto spodnjega odvisnika: Poleg tega še piše, da je današnji čas drugačen od časa nastajanja slovarja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Kateri odvisnik uvaja vezniška zveza namesto da v povedi Namesto da bi sosedje posvojili psa, so ga kupili.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Vljudno vas prosim za mnenje glede velike/male začetnice pri stvarnih lastnih imenih, pri katerih je prva sestavina jedro, ki označuje vrsto (npr. Hotel/Društvo/Program/Radio/Zavod), druga sestavina pa desni (imenovalni) prilastek, ki sam po sebi ni (uradno) lastno ime, npr.:
Hotel P/popotnik Radio O/ognjišče Zavod R/radio Š/študent Društvo M/metuljčica Društvo R/rdeči noski Program D/digitalna Evropa
V pravopisnem pravilu 854 – ki sicer govori o ujemanju delov lastnih imen, ne o začetnicah – je pri zgledu Hotel Turist [1] zapisano: "Hotel Turist [ … ] to poimenovanje izvajamo iz zveze "hotel z imenom Turist"."
Ali bi morali potem analogno zapisati Program Digitalna Evropa, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze program z imenom Digitalna Evropa, Društvo Rdeči noski", ker ga izvajamo iz zveze "društvo z imenom Rdeči noski itd.
Ali pa bi morali zapisati Program digitalna Evropa, ker je to program z imenom Program digitalna Evropa, Hotel popotnik, ker je to hotel z imenom Hotel popotnik, in Društvo rdeči noski, ker je to "društvo z imenom Društvo rdeči noski"?
[1] Hotel Turist je sicer v pravopisu mogoče najti na vsaj še dveh mestih (v pravilu 104 in v Slovarčku jezikoslovnih izrazov), vendar je hotel obakrat zapisan z malo začetnico. Moje vprašanje zadeva primere, ko bi prvo sestavino nujno pisali z veliko začetnico, ker je del uradnega imena.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Ali je v primerih tipa Prodal ni le vse zemlje, ampak tudi hišo možno uporabiti tudi tožilnik, tj. Prodal ni le vso zemljo, ampak tudi hišo? --> Prodal ni le vse zemlje, ampak je zastavil tudi hišo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Zanima me vaše mnenje o rabi zgolj priimka v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, ko gre za avtorico, npr.: Novak (2004: 15) je zapisala.
Take rabe je precej še zlasti v socioloških in drugih družboslovnih besedilih, opažam pa, da je precej nevtralna že v hrvaški publicistiki, npr.: »Glavni naglasak razgovora (s glavnim tajnikom Ban Ki-moonom) bila je imigrantska kriza«, kazala je Grabar-Kitarović u izjavi za hrvatske novinare.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.