1. 1. močno strelno orožje z dolgo cevjo za streljanje zlasti v bolj oddaljen cilj: topovi pokajo, ekspr. grmijo; top se je sprožil; nabiti top; uliti top; streljati s topovi; ladijski top
2. 2. teh., navadno s prilastkom topu podobna naprava: s topom izstreliti harpuno / snežni, vodni top
   ● odgovoril je, kot bi ustrelil iz topa zelo hitro; ekspr. v jezi strelja nanj z vsemi topovi ga z besedami zelo napada; spi kot top zelo trdno
   ♦ elektr. elektronski top priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; šah. top šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah; trdnjava; voj. netrzajni top ki deluje po reakcijskem principu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; protiletalski, protitankovski top; samohodni top

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. določna oblika od majhen:
   1. a) mali in veliki kazalec; razložiti male krožnike; odsekati si mali prst; zvoniti z malim zvonom; male in velike črke; otroci jedo pri mali mizi, odrasli pa pri veliki; velika in mala začetnica; mala žlička; v svojem malem stanovanju; mala vrata
   2. b) pog.: mali golaž; malo pivo
   3. c) spori v malih kolektivih; mali narodi
   4. č) topovi z malimi dometi
   5. d) poznal je njegove male in velike sposobnosti; te male spremembe nas ne bodo rešile
   6. e) z malimi otroki se je rajši igrala kot z velikimi; kaj dela tvoj mali sin
   7. f) mala kmetija, trgovina; male tovarne se združujejo z velikimi / mali kmet; mala buržoazija drobna buržoazija
      // mali uradniki / mala kmečka, zemljiška posest drobna posest
   8. g) male in velike napake
   9. h) naveličal sem se tega malega, skromnega življenja / Mala Azija; Mala vas; kot pristavek k imenu Pipin Mali
2. 2. v zvezi mala potreba izločanje seča: mala in velika potreba / opraviti, opravljati malo potrebo; iti na malo potrebo
   ● nar. mali božič praznik (svetih) treh kraljev; mali bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; publ. mali ekran televizija; mali golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; mali hlapec hlapec, ki opravlja lažja, preprostejša dela; (mali) oglas krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglasi rubrika v časopisu s takimi obvestili; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; star. mali srpan julij; mali stric očetov ali materin bratranec; star. mali traven april; mali voz ozvezdje v obliki voza, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; publ. mala Evropa devet evropskih držav, ki so povezane v Evropsko gospodarsko skupnost; nar. mala južina popoldanska malica; nar. mala maša mali šmaren; mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli; mala plošča gramofonska plošča s premerom 17 cm; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; ekspr. biti v malih nebesih zelo srečen; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju
   ♦ anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; mali krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; astr. mali planet asteroid; Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; bot. mali zimzelen; mala kopriva; mala štorovka; etn. mali kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; fiz. mala kalorija enota za merjenje toplote, tisočina kalorije; gled. mali oder gledališče, ki uprizarja krajša, modernistična, eksperimentalna gledališka dela; lov. mali lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mala divjad manjša in zaradi načina lova manj pomembna divjad; muz. mali f četrti ton v mali oktavi; rel. mali greh kršitev božje postave v majhni stvari ali v veliki stvari, pa ne z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; mali šmaren praznik Marijinega rojstva 8. septembra; soc. mali kmet kmet, ki ima navadno do 5 ha zemlje; mali lastnik drobni lastnik; šah. mala rokada rokada na kraljevo stran; šport. mali nogomet nogomet, pri katerem igra samo sedem igralcev na sorazmerno manjšem igrišču; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; zgod. mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni; zool. mali skovik; mala rovka

máli -a -o sam.: pog. ta mali je še v plenicah mali; evfem. ta mali moški spolni ud; mali, pridi sem; evfem. ta mala žensko spolovilo; janez, pisano z malo; malo in veliko se je zbiralo; vzeli so mu še tisto malo, kar je imel; že od malega je tak od otroških let; redko z malega je tako navajen od malega, od otroških let; nar. s to stvarjo smo na malem malo je je še ostalo, skoraj smo jo porabili; ekspr. malo po malem je začelo deževati pomalem; v malem je počenjal to, kar so delali drugi v velikem; z malim je zadovoljen; popil je nekaj malega; ekspr. zna do malega vse vse; skoraj vse; ekspr. zima je bila do malega brez snega skoraj; pog. vredno je po ta malem tisoč dinarjev najmanj tisoč dinarjev; Slovenija je Evropa v malem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni; prim. majhen, mala, mali m, malo, manj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. močno udariti: užgati fanta; užgati po hrbtu, ustih; užgati po konjih; užgati z bičem, s pestjo
   // pog. začeti močno streljati: prislonil je puško in užgal / izza grmovja je užgal mitraljez; topovi so spet užgali po mestu
2. 2. pog., navadno v zvezi z jo hitro oditi, zbežati: užgati jo proti domu; hotel jo je užgati čez plot
   ● ekspr. užgati pesem vneto, ognjevito zapeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč
   // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke
2. 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto
   ● ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
3. 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust

bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino
   // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna
2. 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra
   ● ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim glasom, z dolenjskim naglasom; govoriti skozi nos; govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho; govori s težavo; na simpoziju je prvič govoril v angleščini; govori kot dež hitro, veliko; govori, kot bi imel žgance v ustih / otrok se uči, začenja, že zna govoriti / nemi govorijo z rokami; govoriti z znaki; pren., ekspr. govoriti z očmi, s pogledom; topovi so govorili pozno v noč
   // biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: ne govori, je gluhonem / naša papiga govori
   // preh. izražati, posredovati določeno besedilo z govorjenjem: igralci govorijo vloge nekoliko preglasno; predavanje je nekaj časa govoril na pamet, nekaj časa pa bral
2. 2. izražati misli z govorjenjem: kaj govoriš? kar naprej je nekaj govorila, pa je nisem razumel; govoriti resnico; dobro veš, da tega jaz nisem govoril; ekspr. govôri, kdo te je poslal povej; govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov, brez zadrege; govoriti iz izkušnje; govoril je o svojih doživetjih; govoril je v kratkih in jedrnatih stavkih; govoriti o kom z navdušenjem, s spoštljivostjo; bistroumno, dvoumno, neumno, vsebinsko prazno, premišljeno, razumno, zmedeno govoriti; naravnost govoriti; danes drugače govoriš kot zadnjič / nič ne pomaga govoriti, treba je ukrepati / babica govori v podobah, v prilikah; on hinavsko, malo, odkrito, preveč, spretno, veliko govori / govoriti proti komu kritizirati ga; izražati nezadovoljstvo z njim; pog. govoriti čez koga opravljati, obrekovati ga; govoril bom v tvojo korist / z dajalnikom velikokrat sem ti govoril, da to ni dobro dopovedoval sem ti, prepričeval sem te; pren., ekspr. to mi govori notranji glas, vest; knjiž. o čem ti govori glasba; oči so govorile samo še strah in grozo
   // z jezikovnimi sredstvi izražati misli: o tej stvari govori avtor v zadnjem delu razprave / knjiga govori odkrito o perečih problemih sedanjega časa; pesem govori o ljubezni / tako govori mehanika o gibanju / o tem bo govoril zakon; predpisi, govorijo drugače
3. 3. znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki: govori šest jezikov; dobro, slabo govori slovenščino; govori slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; knjižno, pravilno govoriti
4. 4. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari: kdo bo govoril na proslavi; na zborovanju je govoril o naši gospodarski politiki; govoriti po radiu, televiziji, pred javnostjo / zvečer bo predavanje o krasu, govoril bo znan strokovnjak predaval
5. 5. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da govori take stvari; (ljudje) govorijo, da ga bo vzela zaradi denarja; brezoseb. o njem se je govorilo, da je hudoben človek
6. 6. dv. in mn. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem: vneto so govorili o vsakdanjih stvareh; govorila sva po telefonu; tiho sta govorila med seboj; rad bi govoril s teboj; z njim se ne da govoriti; govorili smo pozno v noč / na seji so govorili o delovnih načrtih; kritično govoriti o kaki stvari / sam s seboj govori; brezoseb. o teh stvareh se javno govori in piše / v časopisih so o tem javno govorili razpravljali
   // ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako
   // kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti?
7. 7. ekspr. biti s kom v normalnih odnosih: soseda spet ne govorita; ali že govoriš z njim
8. 8. nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa: pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov; vse poteze na obrazu so govorile, da je odločen; številke jasno govorijo o naraščanju proizvodnje / vse govori proti njemu, njemu v prid; vse govori za to, da se je ponesrečil
   ● fant in dekle govorita že več let gojita medsebojna ljubezenska čustva; ekspr. meni ni treba tega govoriti stvar že poznam; ekspr. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; govoriti skupni jezik imeti enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; nižje pog. sama fovšija govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je nevoščljiv; ekspr. govorijo drug čez drugega vsevprek; govorita drug mimo drugega drug za drugega ne ve, kaj misli, hoče; ekspr. govoriti komu na srce prizadevno prepričevati koga, zlasti o pravilnosti česa; govoril bom zate priporočil te bom, zavzel se bom zate; o industriji je tu težko govoriti industrije tu skoraj ni; ekspr. o podpori ni da bi govoril, ni vredno govoriti je zelo majhna, nepomembna; o tem se ne splača govoriti vse razpravljanje je zaman; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; ekspr. nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorim o sovražnikih izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. o njegovem delu lahko govorimo samo v superlativih moremo ga le zelo hvaliti; govoriti s kom med štirimi očmi brez prič, zaupno; ekspr. tako se ne govori z menoj ni primerno in ne dovolim, da na tak (grob) način govoriš z menoj; ali si že govoril z njim, če te pusti si ga že vprašal; govori na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; ekspr. govoriti tjavdan, tja v tri dni brez smisla, neumnosti; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko, spretno; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladko; govori, kakor bi iz rokava stresal hitro, gladko; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove

govorèč -éča -e: jezno govoreč je pogrnila mizo; nemško govoreča ženska; ušla je govoreča papiga; sam.: obrnil je svoj pogled v govorečega

govorjèn -êna -o: govorjena beseda ima večjo moč kakor napisana / v brezosebno-prislovni rabi odkrito govorjeno, fant je pošten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. brezoseb. dajati zelo slišne glasove ob bliskanju: vso noč se je bliskalo in grmelo; poleti pogosto grmi; močno, silovito je grmelo
2. 2. dajati grmenju podobne glasove: kolesa so silovito grmela pod podom vagona; nad mestom grmijo letalski motorji / brezoseb., ekspr. v dvorani je kar grmelo od ploskanja / ekspr. orgle so grmele; topovi so cel dan grmeli
   // ekspr. grmeč se hitro premikati: bombniki so drug za drugim grmeli na sever; vlak grmi skozi predor / slap grmi čez skale
3. 3. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: zmeraj kaj najde, da lahko grmi; grmi proti terorju; grmi zoper nove uredbe / član opozicije je grmel na vlado / počakajte, je grmel za njimi kričal, vpil
   ● nesreča za nesrečo mu grmi na glavo ga zadeva; vse grmi na kup se podira, propada

grmé zastar.: plaz se je grme valil v dolino

grmèč -éča -e: čez skalovje grmeča voda; bral je z grmečim glasom; grmeč govornik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. potiskati izstrelke iz cevi orožja s pomočjo plinov eksploziva: izstreljevati naboje / topovi so izstreljevali krogle skozi line
2. 2. potiskati in usmerjati s startne naprave proti cilju: izstreljevati vesoljske ladje, umetne satelite
   ● publ. radij je izstreljeval svoje elektrone skoraj s hitrostjo svetlobe oddajal, seval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. veliko vodno vozilo: ladja izpluje, odplove iz pristanišča; ladja nasede, plava, se potopi, pristane, se razbije, ekspr. hitro reže valove; graditi, splaviti, tesati ladjo; valovi premetavajo ladjo; privezati ladjo k obali; raztovoriti ladjo; vkrcal se je na majhno ladjo; potovati z ladjo; gusarska ladja; bok, kljun, krov ladje; nadvodni del ladje; kapitan velike ladje; velika tonaža ladje; trčenje ladij / čezoceanska, rečna ladja; drsna ladja hidrogliser; petrolejska ladja; poltovorna, potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja; šolska ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; ladja svetilnik; ladja na jedrski pogon, na vesla; ladja za razsuti, tekoči tovor; publ. naše bele ladje potniške ladje; pren., knjiž. krmariti ladjo človeštva; ladja življenja
2. 2. star. večji čoln: ladje z žitom in vinom so vozile po Savi do Zaloga; živina je vlačila težke ladje proti toku; romarska ladja na Bledu
3. 3. v zvezi vesoljska ali kozmična ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete: vesoljska ladja kroži okoli meseca, pristane; izstreliti vesoljsko ladjo; posadka kozmične ladje
4. 4. rel. del cerkve, namenjen za vernike: ladja se polni z ljudmi; klopi v ladji / cerkvena ladja
   ● ladja plove pod jugoslovansko zastavo je vpisana v enega od ladijskih vpisnikov v Jugoslaviji; ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; ekspr. cestna ladja zelo velik osebni avtomobil; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod
   ♦ arhit. glavna, prečna, stranska ladja; igr. ladje potapljati otroška igra, pri kateri imata igralca vsak v svoji načrtani mreži označene ladje in drug za drugega ugibata, na katerih kvadratih so; navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi; ladja se opoteka se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi; linijska ladja ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu; ladja dolge plovbe; desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu; določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; voj. admiralska ladja; bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi; linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra; matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov; vojna ladja oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem; poročnik bojne ladje čin, za stopnjo višji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina; zool. portugalska ladja morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. ne govoriti: molčala je in se neprijazno držala; vsi v sobi so molčali; pri pogovorih je molčal; dolgo, nekaj časa, nekaj trenutkov je molčal, nato je le spregovoril; vso pot sta molčala / pevcem recite, naj molčijo
   // ekspr. ne oddajati glasov, šumov: v zgodnjem jutru so ptice molčale / bilo je brez vetra in drevesa so molčala / muzika molči ni muzike
   // pred njim je molčal gozd se tiho razprostiral, ležal
   // ekspr. ne opravljati dejavnosti, ki povzroča šume, zvoke: mlini ob vodah že dolgo molčijo; topovi že tri dni molčijo ne streljajo
2. 2. ekspr. ne izražati svojega mnenja: vprašal jih je, če so s predlogom zadovoljni, pa so molčali; tisti, ki bi lahko stvari razložili, molčijo; molči kot grob, kamen, zid / kot ukaz molči, tepec, saj nič ne veš / obtoženka je na vsa vprašanja molčala ni odgovarjala
   // ne pripovedovati zaupanih, zaupnih stvari: zdaj vse veš, vendar te prosim, da molči; upam, da boste molčali; njemu lahko poveš, ker zna molčati; molči še nekaj časa / tega ne morem več molčati
3. 3. knjiž., ekspr. ne objavljati literarnih del: po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal / ta pokrajina literarno že dolgo molči
   ● ekspr. molčal sem, zdaj mi je pa vsega dovolj nisem se pritoževal, ugovarjal; ekspr. ne bom ti več molčal ne bom več dovolil, da z menoj svojevoljno ravnaš; ekspr. želodec mu ni hotel nikoli molčati zmeraj je bil lačen; preg. kdor molči, desetim odgovori v kočljivem primeru je najbolj učinkovito ne govoriti, odgovarjati

molčé: molče delati, gledati, poslušati
● iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami

molčèč -éča -e 
1. 1. deležnik od molčati: za mizo so sedeli trije molčeči ljudje; molčeč zaupnik / molčeča globel, noč tiha
2. 2. ki rad molči: molčeč fant; po naravi je bil tih in molčeč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. narediti kaj (bolj) krepko, močno: z drsanjem okrepiti noge; okrepiti se za potovanje; med počitnicami se je okrepil / okrepiti stebre s podporami / okrepiti postojanko s topovi / veter se je okrepil / okrepiti mir, oblast, zaupanje utrditi; okrepiti odpornost povečati
2. 2. narediti kaj številčno močnejše: okrepiti straže; okrepiti zbor s starejšimi pevci / publ.: okrepiti sklade za šolstvo povečati; okrepiti varnostne ukrepe pomnožiti
   ♦ lingv. polglasnik se lahko okrepi v a

okrepljèn -êna -o: okrepljeni stebri; posadka, okrepljena z novo enoto
♦ lingv. prislov menda je včasih okrepljen s prislovom ja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo
   // peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno
   // preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini; partizansko pesem je začel bolj recitirati kakor peti / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu
2. 2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja; učiti se peti / peti po notah, star. iz not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom
   // peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge
   // arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor
   // ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka
3. 3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna
   // star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem
4. 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba; nikar mi več ne poj; lepo poješ, vendar te ne bom poslušal; vedno poje eno in isto
5. 5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju pojejo ptiči; slavček je pel vso noč; vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni
6. 6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo; strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel
   // z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil
   // puške in topovi so neutrudno peli
   ● ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to je vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo
   ♦ lov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenja; muz. dvoglasno, enoglasno peti

pojóč -a -e: njen pojoči glas mu zelo ugaja; pojoči udarci kladiv; pojoča skupina mladih; prisl.: pojoče govoriti; glas se mu je pojoče spreminjal

pét -a -o: pesem se je širila v peti obliki; med ljudstvom pete pesmi
♦ rel. peta maša maša, pri kateri se posamezna besedila pojejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. dajati kratke, močne glasove: goreča polena so pokala; suhe vejice so pokale pod nogami; brezoseb. v peči je pokalo / streli so pokali / puške so pokale streli iz pušk
   // povzročati kratke, močne glasove: pokati s prsti
   // s tankim prožnim predmetom zamahovati po zraku tako, da se slišijo poki: pokati z bičem
   // ekspr. streljati: lovci pokajo; pokati gamse; pokati na divjad; pokati s topovi
2. 2. dobivati razpoke, špranje: deske pokajo; led je začel pokati; skale, šipe pokajo; ustnice pokajo zaradi vetra; zemlja poka od suše / šivi na hlačah že pokajo; pren., knjiž. stara zgradba tlačanstva je začela pokati
3. 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: pokati od jeze, smeha, zavisti, zdravja
   ● ekspr. bilo je mrzlo, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. tudi v tem delu dežele so začele pokati puške se je začela vstaja, oborožen spopad; ekspr. ob misli na to mu je pokalo srce mu je bilo zelo hudo; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadil

pokajóč -a -e: odpeljal se je, pokajoč z bičem; pokajoč les; pokajoče veje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. brezoseb. dati zelo slišne glasove ob bliskanju: v daljavi je zagrmelo; zabliskalo se je in zagrmelo; silovito zagrmeti
2. 2. dati grmenju podobne glasove: motor je zagrmel in utihnil / brezoseb. v dvorani je zagrmelo od ploskanja / ekspr.: bobni, zvonovi so zagrmeli; orgle so mogočno zagrmele; z obzidja so zagrmeli topovi / ekspr. v delavnici so spet zagrmeli stroji začeli delati
   ● ekspr. takrat so tudi v tem delu dežele zagrmeli prvi streli se je začela vstaja, oborožen spopad
   // ekspr. grmeč hitro zapeljati, iti: vlak je zagrmel čez most / snežni plaz je zagrmel čez teraso / zagrmel je v jamo padel
3. 3. ekspr. razvneto, ogorčeno spregovoriti: pomolčal je, potem pa spet zagrmel / oče je zagrmel nad sinom / molči, je jezno zagrmel zakričal, zavpil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna
   // ekspr. močno udarjati: butati po vratih
2. 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta
3. 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš
   ● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj

butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi

bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča  narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. močno in hripavo zakašljati: krehnil je in v prsih ga je zbodlo
   // slabš. zakašljati: v zadregi je krehnil
2. 2. dati močen, zamolkel glas: krehnili so vsi topovi hkrati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. kdor kaj meče: dober metalec kamna zadene cilj / v cirkusu nastopa tudi metalec nožev
2. 2. šport. športnik, ki goji mete: metalec diska, kladiva
3. 3. voj., v zvezi metalec min orožje za izstreljevanje min pod strmim kotom na cilj v zaklonu; minometalec: obstreljevali so jih z metalci min in topovi
   // v zvezi metalec plamenov, ognja orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov: pri napadu so uporabili tudi metalce plamenov
4. 4. v starem in srednjem veku vojaška naprava za metanje kamenja, goreče smole: metalce so postavili nedaleč od obzidja / metalec kamnov, smole
5. 5. zastar., v zvezi metalec luči, svetlobe žaromet: v svetilniku se je prižgal metalec luči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. s tolčenjem, udarjanjem spravljati na kaj: čevljar nabija čevelj na kopito; nabijati obroče na sode / sodar že ves dan nabija škafe
   // pritrjevati kam, na kaj, navadno z žeblji: nabijati obešalnike na zid; ves dan že nabija podkvice na čevlje / plezal je počasi, ker je sproti nabijal kline zabijal
   // nabijati žeblje na steno
2. 2. s tolčenjem, udarjanjem polniti kaj: nabijati kalup s peskom / nabijati vrtine za streljanje
   // polniti orožje z naboji: vojaki so nabijali in streljali; nabijati puško, top / možnarje zna samo on dobro nabijati
3. 3. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno: nabijati beton, zemljo
   // s tolčenjem, udarjanjem delati kaj iz česa: nabijati ilovnato steno / nabijati tla s tolkači
4. 4. ekspr. močno streljati: iz oklopnega vlaka so nabijali za njimi; topovi nabijajo že ves dan
5. 5. ekspr. (zelo) slišno, navadno enakomerno tolči, udarjati: dež nabija na okna, po oknih; nekdo je s pestmi nabijal po vratih / bobni in činele nabijajo že vso noč / slabš. cele dneve nabija po klavirju igra
   // srce mu je od razburjenja nabijalo v prsih močno tolklo, bílo
   // redko tepsti, pretepati: fantje so smeli prestopnike nabijati po mili volji
6. 6. ekspr. dvigati, višati: nabijati cene; normo jim nabijajo, plač pa ne zvišajo / nabijajo nove in nove davke nalagajo, predpisujejo
7. 7. elektr. elektriti: nabijati ebonitno palico; tam se delci negativno nabijajo / nabijati baterijo z enosmernim tokom polniti
   ● nar. zvonovi nabijajo k prazniku zvonijo, pritrkavajo; brezoseb., ekspr. popravljal je strelovod, ko je najbolj nabijalo treskalo; ekspr. ves dan nabijajo tarok igrajo; ekspr. otroci vsako popoldne nabijajo žogo na dvorišču igrajo nogomet; nar. dolenjsko prehladil se je in zdaj nabija cele noči kašlja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. neprenehoma: topovi grmijo nevzdržema; nevzdržema pada dež
2. 2. nezadržno, neustavljivo: nevzdržema propadati, rasti, slabeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. odvrniti napad: vojakom je uspelo obraniti most; obraniti mesto pred napadalci; obraniti grad s topovi; obraniti se sovražnika / le s težavo se je obranila nadlegovalca
   // zavarovati, zaščititi: obraniti otroka pred mrazom, star. mraza; obraniti se pred infekcijo
2. 2. dokazati pravilnost ideje, mnenja: obraniti svoje stališče; te trditve ni mogel znanstveno obraniti
   ● hlev je zgorel, hišo pa so obranili rešili pred požarom; publ. obraniti naslov prvaka znova pridobiti naslov prvaka; publ. obraniti pridobitve osvobodilnega boja ohraniti
   ♦ šol. obraniti disertacijo pred komisijo opraviti zagovor disertacije; šport. obraniti enajstmetrovko pri nogometu preprečiti kazenski strel na gol z razdalje enajst metrov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. streljati na kaj, navadno z več strani: lovska letala so obstreljevala mesto; obstreljevati sovražnikove položaje; obstreljevati z granatami, topovi; pren., ekspr. kar obstreljevali so ga z vprašanji
2. 2. fiz. usmeriti curek atomov, atomskih jeder, elektronov proti tarči: obstreljevati z nevtroni, protoni, žarki

obstreljeván -a -o: obstreljevan prostor; z več strani so bili obstreljevani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes je revskal in se zaganjal vanj; pren. topovi so revskali
2. 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: prišel sem po nasvet, vi pa revskate name / dovolj vas imam, je revskal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. brezoseb. povzročati močne poke ob razelektritvi ozračja: ponoči je treskalo; začelo je grmeti in treskati
   // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo: treska v skale; v samotna drevesa rado treska
2. 2. ekspr. dajati močne, rezke glasove: granate, topovi treskajo; mine so treskale ves dan
3. 3. ekspr. silovito loputati: jezno je treskal z vrati / vrata treskajo
4. 4. ekspr. slišno silovito udarjati, zadevati se ob kaj: kamenje je treskalo ob skale; valovi so treskali ob čoln; toča je treskala po šipah / treskati z glavo ob zid
   // slišno, plosko padati: bombe so treskale okoli bunkerja; drevesa so treskala na tla
5. 5. ekspr. močno udarjati, tolči: s palico je treskal po njegovem hrbtu; treskati koga z vso močjo / veje so ga treskale po obrazu
6. 6. ekspr. silovito metati: treskati kamne ob obzidje; jezen je treskal kozarce na tla, v steno
   ● ekspr. med nami je večkrat treskalo večkrat smo se sprli, tepli; ekspr. preklinjala sta, da je kar treskalo zelo; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki

treskáje: treskaje padati; vrata so se treskaje zapirala

treskajóč -a -e: treskajoče streljanje; prisl.: treskajoče goreti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. s svojo dejavnostjo, zlasti vojaško, preprečiti, da kdo kaj zavzame, zasede: vojaki so ubranili most; ubraniti mesto, položaje; ubraniti s topovi; težko ubraniti / ubraniti mesto pred napadalci
2. 2. s svojo dejavnostjo preprečiti, da se komu kaj vzame: ubraniti družinsko čast; ubraniti svoj ugled / država je ubranila svojo neodvisnost
3. 3. v zvezi s pred s svojo dejavnostjo preprečiti, da kaj kam pride, kaj poškoduje: ubraniti obraz pred čebelami; ubraniti oči pred prahom / ubraniti rastline pred boleznimi
4. 4. navadno z dajalnikom s svojo dejavnostjo preprečiti uresničitev kakega dejanja: tega mi ne bo nihče ubranil; ubranil mu je pobeg / ni ji mogel ubraniti, da ne bi vsega povedala
   ● publ. ubraniti naslov prvaka znova pridobiti
   ♦ šport., pri nogometu ubraniti enajstmetrovko

ubraníti se in ubrániti se s svojo dejavnostjo doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega: ubraniti se nenehnega spraševanja; z roko se je ubranil udarca / ubraniti se bolezni; težko se je ubranil strahu / te misli se ne more ubraniti, če si še tako prizadeva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. večkrat se s silo zadeti ob kaj: vrata so v vetru zabutala ob podboje
   // ekspr. večkrat močno udariti: nekdo je zabutal po vratih
2. 2. ekspr. dati močne, zamolkle glasove: v daljavi so zabutali topovi
   ● brezoseb., ekspr. v glavi ji je zabutalo začutila je topo, ritmično se ponavljajočo bolečino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. voj. oklopna rečna ali obalna ladja, oborožena s topovi: potopiti monitor
2. 2. rad. televizijska priprava za kontrolo in spremljanje samo slike na zaslonu: v kabini je več monitorjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

1. 1. kdor ruši: barakarji so hoteli pregnati rušilce / ekspr. rušilci starega družbenega reda / ekspr. rušilec discipline, sloge
2. 2. voj. hitra vojna ladja, oborožena s topovi, torpedi in raketami, zlasti za zaščito konvojev: konvoj je imel na razpolago dva rušilca; križarke, fregate in rušilci / raketni, torpedni rušilec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

razstreljèn -êna -o: razstreljen most

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.