trájnica -e ž (ȃ) rastlina, ki raste, cveti več let: posaditi na vrt trajnice;
presajanje trajnic;
narcise, spominčice in druge trajnice
♦ bot. zelnata trajnica rastlina, pri kateri ob koncu vegetacijske dobe odmrejo nadzemni deli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
jágoda -e ž (á) - 1. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad: tukaj rastejo jagode; nabirati jagode; okopavati, saditi jagode; debele, zrele jagode; kot jagoda rdeče ustnice / gozdne jagode; vrtne jagode gojene, z debelejšimi sadovi
// košarica rdečih jagod - 2. droben okrogel sad: odstraniti gnilo jagodo iz grozda; osmukati jagode; bezgove, brinove, češminove, šipkove jagode; grozdne ali vinske jagode; grm z jagodami v visečih grozdkih / črne jagode borovnice
- 3. jagodi podoben droben okrogel predmet: pisane jagode ogrlice; jagode na rožnem vencu
- 4. nar. rdečkasta krava: jagoda in sivka
♦ bot. jagoda plod s sočnim osemenjem, v katerem je navadno več semen; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; elektr. izolirna jagoda majhen, valjast, preluknjan izolator; vrtn. božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
jesénski -a -o prid. (ẹ́) - 1. nanašajoč se na jesen ž: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet; jesenska hruška; jesenska žival rojena v jeseni; jesenska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje v jeseni
// jesenski čas
// nav. ekspr. značilen za jesen: sredi poletja smo še, pa imamo pravo jesensko vreme / blago v jesenskih barvah rumenih, rjavih; jesensko deževje dolgotrajno in enakomerno
// pesn. jesenske misli - 2. ekspr., redko ostarel, prileten: bila je že precej jesenska
♦ agr. jesenski dosevek; astr. jesensko enakonočje enakonočje 23. septembra; bot. jesenski jurček užitna goba s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; jesenski svišč gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti, Gentiana asclepiadea; jesensko resje resje z rožnatimi cveti, ki cvete jeseni, Calluna vulgaris; čeb. jesensko krmljenje čebel krmljenje čebel jeseni, pri katerem se jim da toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo; gozd. jesenski les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; šol. jesenski (izpitni) rok (izpitni) rok ob začetku šolskega leta
jesénsko prisl.: jesensko hladne sape; jesensko oblečen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
kŕčnica -e ž (ȓ) - 1. knjiž. krčna žila: zdraviti krčnice
- 2. nar. šentjanževka, šentjanževa roža: čaj iz krčnice
♦ bot. trajnica z rumenimi cveti in navadno prosojno pikastimi listi, Hypericum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
kresníca -e ž (í) - 1. majhna žuželka s svetilnim organom na spodnji strani zadka: nad travnikom so letale kresnice
- 2. nar. marjeta, ivanjščica: nabirati kresnice
♦ bot. gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; etn. kresnica dekle, ki v kresni noči z obhodi in obrednim petjem prosi za dobro letino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
modrína1 -e ž (í) - 1. lastnost modrega, modra barva: temna modrina prehaja v bledo; modrina encijana, neba, oči
- 2. knjiž. modro nebo: vrhovi gor se ostro rišejo na modrini / beli oblački plavajo po nebesni modrini
- 3. trta z modrim grozdjem: tukaj raste modrina; modrina in črnina
- 4. redko kar je modro sploh: človek z modrino pod očmi
♦ les. modrina modrikasta barva lesa zaradi napada glivic, zlasti v beljavi bora; vrtn. kitajska modrina grmičasta okrasna trajnica z majhnimi svetlo modrimi cveti v socvetjih, Ceratostigma plumbaginoides
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
mošnjíček -čka m (ȋ) - 1. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev: nositi mošnjiček za pasom; odpreti, zadrgniti mošnjiček; prazen mošnjiček; smokve so visele navzdol kakor polni mošnjički
- 2. nekdaj manjšalnica od mošnja 2: mošnjiček za dišave, tobak
- 3. nabreklina spodnje veke zaradi nabiranja tekočine; mešiček: pod očmi ima nabrekle mošnjičke
● ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen
♦ čeb. semenski mošnjiček semenska mošnjica; vrtn. mošnjiček trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
trájen -jna -o prid., trájnejši (ā) - 1. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: dobiti kaj v trajno last; trajna opustitev železniške proge; trajna skupnost ljudi; knjiga trajne vrednosti / trajna rešitev problema dokončna; trajna naselitev stalna
// ki traja, obstaja brez prekinitve, prekinitev: trajna obremenitev; trajna potreba po zraku / ob trajnejšem vetru se rastlina izsuši - 2. ki zaradi svojih lastnosti lahko obstaja, se uporablja dalj časa: zidati hiše iz trajnejših materialov; postaviti trajne objekte / taka ljubezen ni trajna; dati dijaku trajnejše znanje
// ki se ne da odpraviti: trajne posledice; trajne poškodbe
● ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; publ. s tem delom si je postavil trajen spomenik zaradi pomembnosti tega dela ne bo pozabljen; v osmrtnicah ohranili ga bomo v trajnem spominu ne bomo pozabili nanj
♦ bot. trajna rastlina trajnica; fin. trajni nalog pismeno naročilo komu za poravnavo ponavljajočih se obveznosti z naročnikovega računa; fiz. trajni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajna deformacija deformacija, ki traja tudi po prenehanju delovanja sile, ki jo je povzročila; friz. trajna ondulacija ondulacija, po kateri ostanejo lasje sorazmerno dolgo nakodrani, zviti; gastr. trajna klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane daljši čas užitna, dobra; geogr. trajna snežišča; jur. trajna izguba pravic; lingv. trajni glagol nedovršni glagol, ki izraža nepretrgano trajajoče dejanje
trájno prisl.: trajno ohraniti v spominu; trajno žareča peč
trájni -a -o sam.: dati komu kaj trajnega; na svetu ni nič trajnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
vólčji -a -e [u̯č] prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na volkove: volčji mladič; volčje tuljenje / volčji brlog; volčje krdelo / volčja krutost
// ekspr. zelo okruten, neusmiljen: človek volčje narave; imeti volčje srce - 2. ekspr. zelo velik: jesti z volčjim tekom; čutiti volčjo lakoto
- 3. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po čem: biti volčji na gobe, meso / biti volčji na denar
- 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: volčji mraz; volčja zima / volčja tema
● slabš. iti v volčji brlog v skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi; nar. volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; volčja noga preprosto orodje za vlamljanje; volčje žrelo prirojena preklana zgornja ustnica, zgornja čeljust in nebo z jezičkom
♦ bot. volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; etn. volčje noči po ljudskem verovanju dvanajst noči od božiča do svetih treh kraljev, ko se podi po zraku divja jaga, med katero so tudi ljudje, spremenjeni v volkove; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; lov. volčja jama jama, ki se napravi za lovljenje volkov; vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus; zool. volčji krempelj navadno zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu
vólčje prisl.: volčje lačen; volčje siv; po volčje tuliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
blestéti se -ím se in blestéti -ím nedov., blésti (se) in blêsti (se) (ẹ́ í) knjiž. - 1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se: znojne kaplje se mu blestijo na čelu; rosa se blesti v soncu
- 2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja; zidovi se blestijo v mesečini; pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev
blestéti vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti: na plesu je blestela v vsej svoji lepoti; blesteti v javnosti
blestèč -éča -e: bil je blesteč duh; njegov blesteči slog; blesteča kariera, zmaga
♦ bot. blesteči grintavec alpska trajnica z bleščečimi listi, Scabiosa lucida; prisl.: blesteče govoriti; blesteče beli zobje; bila je blesteče lepa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
zélnat2 -a -o [tudi u̯n] prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na zelje: zelnati listi; zelnata glava / zelnata solata
- 2. bot., v zvezah: zelnata rastlina rastlina z neolesenelim steblom; zelnata trajnica rastlina, pri kateri ob koncu vegetacijske dobe odmrejo nadzemni deli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
čéšnja -e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati, zobati češnje;
saditi zgodnje češnje;
cvetoča češnja;
cepiti divjo češnjo;
prve češnje;
zardela je kot češnja;
kot češnja rdeče ustnice / češnje belice, črnice, hrustavke, ranice / pog. pohištvo iz češnje češnjevega lesa
● z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka
♦ bot. kozja češnja čistilna krhlika; pasja češnja navadna krhlika; volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; igr. rdeče češnje otroško kólo ob petju pesmi s takim začetkom; vrtn. japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; judovska češnja trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
glaváč -a m (á) slabš. kdor ima debelo, veliko glavo; debeloglavec: tega glavača ni težko opaziti med množico / kot psovka tebi se ne da nič dopovedati, glavač trmasti
♦ bot. glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi ali belkastimi cveti, Echinops; zool. glavači morske ali sladkovodne ribe z zelo veliko in široko glavo, Cottidae; roparski kiti z veliko glavo in močnim zobovjem v spodnji čeljusti, Physeteridae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
gózden in gôzden -dna -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na gozd: gozdni obronek;
gozdna jasa, poseka, pot / gozdna cesta cesta, zgrajena predvsem za odvoz lesa // zaščitni gozdni pasovi; velike gozdne površine / gozdni pridelki, sadeži, škodljivci; gozdne jagode; gozdna ptica, rastlina, žival; gozdno drevo / gozdni čuvaj, delavec; gozdni sklad; gozdna uprava; gozdno gospodarstvo / gozdni park gozd, urejen za park // gozdni prirastek; gozdna drevesnica drevesnica za sadike gozdnih dreves; gozdna žaga žaga z dolgim, širokim listom in ročajema na obeh koncih
♦ bot. divji gozdni koren visoka rastlina s pernato razrezanimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Angelica silvestris; gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; čeb. gozdni med med temne barve iz mane na drevju, zlasti iglastem; etn. gozdni mož divji mož; geogr. zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; gozdna stepa področje, kjer se mešata gozd in stepa; zool. gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; gozdni lazar; gozdna miš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
háljica -e ž (á) manjšalnica od halja: deklice v haljicah
♦ bot. trajnica kamnitih tal z ozkimi listi in rožno rdečimi cveti, Tunica saxifraga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
klásnat -a -o prid. (ȃ) ki ima klas: klasnate trave
♦ bot. klasnati jetičnik trajnica z modrimi cveti v grozdih na vrhu stebla, Veronica spicata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
lampijónček -čka m (ọ̑) manjšalnica od lampijon: veselični prostor so razsvetljevali lampijončki;
obesiti lampijončke;
rdeč lampijonček
♦ vrtn. trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
látje -a stil. latjè -à s (ā; ȅ ȁ) - 1. več latov, lati: proso ima polno, težko latje; ovseno latje / oves gre v latje dela late
// koruzo je pokosil, preden se je pokazalo latje - 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
medvédov -a -o prid. (ẹ́) - 1. nanašajoč se na medvede: medvedov brlog; biti oblečen v medvedovo kožo
- 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje
- 3. nar., v zvezi medvedova hruška plod gloga: nabirati medvedove hruške
● poljud. medvedovi parkeljci ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
móder1 -dra -o prid. (ọ́) ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet;
tam prevladujejo modri toni;
modro morje, nebo;
oči ima modre;
nebo je postalo črno modro;
svetlo modra obleka;
temno zelenkasto moder suknjič;
moder kot nebo;
belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava // modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; žarg. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrinamódro prisl.: modro pobarvana ploskev; modro žareča žica / piše se narazen ali skupaj: modro zelen ali modrozelen; modro bel; modro siv; sam.: knjiž. ptica je odletela v modro; izvesek v modrem in zlatem
♦ metal. lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300° C
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
modríkast -a -o prid. (í) ki ni popolnoma moder: modrikast cvet;
voda modrikaste barve;
modrikaste gore;
modrikaste meglice / od mraza modrikast obraz
♦ vrtn. modrikasta funkija vrtna trajnica z velikimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Hosta sieboldianamodríkasto prisl.: modrikasto siva ali modrikastosiva tkanina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
plóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na plot: plotni kol / plotna vrata
♦ bot. plotni slak trajnica z dolgim, ovijajočim se steblom in velikimi belimi cveti, Calystegia sepium
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
podlések in podlêsek -ska m (ẹ̑; é) - 1. trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet: po travnikih je že cvetel podlesek / jesenski podlesek
- 2. poljud. rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, strok. pomladanski žafran: otroci so nabirali podlesek / pomladanski podlesek
♦ zool. gozdni glodavec mišje velikosti z rdečkasto rumenim, po prsih in tačkah belim kožuhom in s kosmatim repom, Muscardinus avellanarius
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
slák -a m (ȃ) rastlina z dolgim, poleglim ali ovijajočim se steblom in velikimi zvončastimi cveti: slak raste med žitom;
plavica in slak
♦ bot. njivski slak rastlina s poleglim steblom in belimi ali rdečimi zvončastimi cveti, Convolvulus arvensis; plotni slak trajnica z dolgim, ovijajočim se steblom in velikimi belimi cveti, Calystegia sepium; vrtn. lepi slak okrasna popenjavka z velikimi vijoličastimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Ipomea purpurea
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
smrdljív -a -o prid. (ī í) ki smrdi: smrdljiv tobak;
smrdljiva gnojnica;
smrdljiva mlakuža / končno so se izselili iz te smrdljive doline / kot psovka ti gnida smrdljiva
♦ bot. smrdljivi bezeg neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus; smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina; smrdljiva pasja kamilica rastlina z belimi obrobnimi jezičastimi cveti in okroglimi plodovi, Anthemis cotula
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
avbriécija -e ž (ẹ́) vrtn. pritlikava, blazinasta trajnica z raznobarvnimi cveti, Aubrietia: v alpinetumu so rastle tudi avbriecije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
črnóga -e ž (ọ́) bot. trajnica gorskih gozdov z belimi cveti, Actaea spicata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
drístavec -vca m (í) bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton: kodrasti dristavec;
travasti dristavec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
fúnkija -e ž (ú) vrtn. vrtna trajnica z velikimi listi in belimi ali vijoličastimi cveti v socvetju, Hosta: modrikasta funkija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
habát -a m (ȃ) bot. neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus: živo mejo so preraščale koprive in habat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
kresníčevje -a s (í) bot. visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih, Aruncus vulgaris: nabirati kresničevje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
pólgŕm -a [u̯g] m (ọ̑-ȓ) bot. rastlina trajnica z olesenelim spodnjim delom stebla: levkoja in drugi polgrmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.