jása -e ž (á) površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem: priti na jaso;
gola, sončna, travnata jasa;
jasa sredi gošče / pokrajina je zmes temnih gozdnih zaplat in svetlih jas, posejanih z naselji; pren., pesn. mehke jase spomina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
planjáva -e ž (ȃ) navadno večji raven svet brez drevja in grmovja: pred njim se je razprostirala travnata planjava;
sredi planjave je rasla skupina brez;
peščena, skalnata planjava;
pren. jezerska, morska planjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
planôta -e ž (ó) višji, precej raven ali rahlo razgiban svet v hribovju, gorovju: kraška, travnata planota;
z roba planote se je odprl pogled na vso dolino / visoka planota / ekspr. morska planota
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
políca1 -e ž (í) - 1. vodoravna deska za odlaganje, shranjevanje predmetov, pritrjena na steni ali v omari: montirati polico; postaviti vazo na polico; ozka, visoka polica / knjižna polica; omara s policami
● ekspr. v shrambi se šibijo police shramba je dobro založena; knjiga bo kmalu prišla na knjižne police bo izšla; bo v prodaji
// kar je po obliki temu podobno: police in strešice na fasadi; polica nad kaminom / okenska polica - 2. vodoravni ali rahlo nagnjeni del med strmimi ploskvami pri terasastem svetu: prečkati polico; travnata polica; hiše na polici; polica in brežina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
raván -vní ž (ȃ) knjiž. ravnina: živeti na ravni, v ravni;
po ravneh tekoče reke;
leteti nizko nad ravnjo;
močvirna, travnata ravan / Četena Ravan / ekspr. bojna ravan
● knjiž., redko dvigati življenjsko ravan raven, nivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
ravníca -e ž (í) manjši raven svet: pred njim se je razprostirala ravnica;
obdelal je vsako ravnico med skalnatimi griči;
ustavili so se na ravnici pod vrhom hriba;
plodna, travnata ravnica / naplavinska ravnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
ravnína -e ž (í) - 1. navadno večji raven svet: prehoditi, prevoziti ravnino; sredi ravnine leži vas; naselili so se na ravnini; cesta se je z griča spustila v ravnino; rodovitna, travnata ravnina / ekspr. okoli njega se je razprostirala široka morska ravnina ravan
- 2. višina (ravne) površine česa: ta roža ima cvete v isti ravnini; ravnina oken
- 3. redko, navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava; raven: dvigati izobrazbeno, kulturno, življenjsko ravnino prebivalstva
- 4. publ., s prilastkom stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti: vprašanje so že obravnavali na različnih ravninah
- 5. geom. ploskovna tvorba, na kateri leži premica, ki poteka skozi različni točki tvorbe: določati točke na ravnini; lega likov v ravnini; z ravnino presekati kroglo; navpična, vodoravna ravnina / dotikalna ravnina ki se dotika ploskve na določenem mestu; narisna, tlorisna ravnina; prava ravnina na kateri so končne, dostopne točke; projekcijska, risalna, simetrijska ravnina
♦ fiz. polarizacijska ravnina pravokotna na smer električnega polja; lingv. glasoslovna, pomenska, skladenjska ravnina jezika; lit. pripovedna ravnina; šport. ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
ravnínica -e ž (í) manjšalnica od ravnina: na ravninici so se pasle krave;
travnata ravninica na robu gozda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
trátina -e ž (á) star. trata, travnata površina: stal je na tratini pred hišo / tratina sredi gozda / kopati kose tratine ruše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
trátnica -e ž (ȃ) nar. štajersko nizka trava, ki raste ob hišah, po tratah: kositi tratnico za svinje;
rosna tratnica // trata, travnata površina: sesti na tratnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
tráva -e ž (á) rastlina z dolgimi ozkimi listi in kolenčastim steblom brez izrazitih cvetov: spomladi trava ozeleni;
po dvorišču se razrašča trava;
kositi travo;
krave mulijo travo;
pohoditi, pomendrati, potlačiti travo;
popleti, populiti, požeti travo v vinogradu;
skriti se v travo;
gosta, mehka, mlada, rosna, sočna, visoka trava;
šop trave;
bilo jih je kot listja in trave zelo veliko // ekspr.: trave so se zibale v vetru; vonj junijskih trav / povsod je pesek, le tu in tam raste kaka trava šop trave; ekspr. pozna vse trave in njihovo zdravilno moč zelišča // nakositi trave, travo za živino; grabiti, obračati, sušiti travo; naročje trave / angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; gorska, gozdna, močvirska trava // travnata površina: otroci se igrajo na travi; hoditi po pesku in travi / kot opozorilo ne hodi po travi / ekspr. petje murnov v travah
● ekspr. še preden je trava prerasla njegov grob, so ga pozabili kmalu po njegovi smrti; ekspr. naj raste trava ali ne, ko nas ne bo vseeno nam je, kako bo po naši smrti; evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; žarg. kaditi, uživati travo hašiš; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. neumen, da sliši travo rasti zelo; poljud. marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica; z morsko travo polnjene žimnice s posušenimi listi, stebli morskih trav; plastična trava travi podobna plastična snov za blazine, pakiranje; nar. severovzhodno trava krompirja cima
♦ agr. kisla trava ki raste na kislih tleh; bot. trave rastline s kolenčastim steblom, navadno črtalastimi sedečimi listi in cveti v klaskih, Poaceae; klasasta s klasastim socvetjem, latasta trava z latastim socvetjem; medena trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; pasja trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; vrtn. pisana trava vrtna rastlina z dolgimi suličastimi listi z belimi ali rumenkastimi vzdolžnimi progami, Phalaris arundinacea var. picta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
travínje -a s (ȋ) knjiž. travnata površina: hektar travinja;
polje in travinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
travíšče -a s (í) travnata površina: izboljševati travišča;
zapeljati voz s ceste na travišče // agr. s travo namensko posejano zemljišče: poskusno travišče / semensko travišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
trávnat -a -o prid. (ȃ) - 1. porasel s travo: travnata površina; pobočja so kamnita ali travnata / travnato igrišče, letališče
// ki ima veliko trave: travnate pokrajine / njiva je postala travnata
// ki je iz trave: travnata blazina; travnata ruša - 2. traven: travnata bilka / travnata barva
trávnato prisl.: travnato zelen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
trávniščina -e ž (ā) star. travnata površina: travniščine je več kakor njiv / okoli hiše je nekaj travniščine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
zelêniSSKJ -a -o prid. (é) zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu
zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija
zelêna mêja -e -e ž (é, é)
območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi
zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN
zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik
zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša
zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi
zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo
zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita
zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov
zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.