Tiskanje

babka -e samostalnik ženskega spola

zdravilna travniška rastlina z nizko rastočimi ozkimi ali širokimi listi in drobnimi cveti v socvetju; SODOBNA USTREZNICA: trpotec

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo]

1.

ki je v zvezi z bezgom 1.

1.1.

bezga 1.

2.

ki je iz bezga 1.1. ali vsebuje bezeg 1.1.

STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: ↑bezeg

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bílnica -e ž (ȋ)
bot. trava z ozko zganjenimi listi, Festuca: rdeča, travniška bilnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

blážec -žca m (ȃ)
bot. travniška rastlina z modrimi cveti; objed

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bôbova želézova rúda -e -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bôbovec -vca m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bráda -e stil. -é ž, rod. mn. brád (á)
1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi
2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi
3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / lov. žarg. gamsova brada gamsov čop
● pog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
♦ agr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bráda,* f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden (bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

brunélica -e ž (ẹ̑)
bot. travniška rastlina z vijoličastimi cveti; navadna črnoglavka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

cikọ́rija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čebélja páša -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

črnoglávka -e ž (ȃ)
1. zool. penica, katere samec ima črno glavo, Sylvia atricapilla: sinice in črnoglavke švigajo po drevju
2. bot., navadno v zvezi navadna črnoglavka travniška rastlina z vijoličastimi cveti, Prunella vulgaris:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

déžen1 -žna m (ẹ́) bot.
1. navadno v zvezi navadni dežen travniška rastlina z velikimi listi in belimi cveti v kobulih, Heracleum sphondylium: okoli grmov raste polno dežna in grašice
2. v zvezi rožno rdeči dežen zaščitena alpska rastlina z rožnatimi cveti, Heracleum siifolium:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

dímek -mka m (ȋ)
1. ekspr. manjšalnica od dim: bel dimek se je vil iz kope / krogle so zadele cesto in pognale v zrak dimke prahu
2. bot. travniška ali gorska rastlina z rumenimi cveti v koških, Crepis: triglavski, zlati dimek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

éncijan in enciján -a m (ẹ̑; ȃ)
1. gorska ali travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti: šopek planik in encijana
♦ bot. rumeni encijan gorska rastlina z rumenimi cveti in zdravilno koreniko; košutnik
// tinktura iz korenik rumenega encijana: zdraviti se z encijanom
2. grenka žgana pijača, ki vsebuje izvlečke iz korenik rumenega encijana: popiti kozarček encijana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

glavínec glavínca samostalnik moškega spola [glavínəc]

iz botanike rastlina z razvejanim steblom, mesnatimi listi in modrimi, rožnatimi, rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Centaurea

STALNE ZVEZE: modri glavinec, navadni glavinec, skalni glavinec
ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz ↑glava

gózdna stépa -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

grábljišče in grabljíšče -a s (á; í)
držaj pri grabljah: nasaditi čeljusti na grabljišče; držati za grabljišče
♦ bot. poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

gráhovec -vca m (á)
1. premog v velikosti od 1 do 1,5 cm: prodajati orehovec in grahovec
2. bot. gozdna in travniška rastlina z metuljastimi cveti raznih barv, Astragalus: kranjski, sladki grahovec
3. min. graševec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

grbína -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ivanjski ► iˈvaːn’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ivánjščica ivánjščice samostalnik ženskega spola [ivánščica]

marjetici podobna travniška rastlina s cvetovi na daljšem steblu in nazobčanimi razdeljenimi listi; primerjaj lat. Leucanthemum

ETIMOLOGIJA: po svetem Ivanu, ki goduje 24. junija, ko ta rastlina cveti - več ...

ivánjščica -e ž (ȃ)
1. bot. travniška rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških, Leucanthemum: šopek ivanjščic / navadna ivanjščica
2. zastar. hrošč s svetilnim organom na spodnji strani zadka; kresnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

jesénski -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na jesen2: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet; jesenska hruška; jesenska žival rojena v jeseni; jesenska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje v jeseni / jesenski čas
// nav. ekspr. značilen za jesen: sredi poletja smo še, pa imamo pravo jesensko vreme / blago v jesenskih barvah rumenih, rjavih; jesensko deževje dolgotrajno in enakomerno / pesn. jesenske misli
2. ekspr. ostarel, prileten: bila je že precej jesenska
♦ agr. jesenski dosevek; astron. jesensko enakonočje enakonočje 23. septembra; bot. jesenski jurček užitna goba s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; jesenski svišč gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti, Gentiana asclepiadea; jesensko resje grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cveti v socvetjih; jesenska vresa; čeb. jesensko krmljenje čebel krmljenje čebel jeseni, pri katerem se jim da toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo; gozd. jesenski les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; šol. jesenski (izpitni) rok (izpitni) rok ob začetku šolskega leta

jesénsko

prisl.:

jesensko hladne sape

jesensko oblečen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kadúlja -e ž (ú)
bot. grmičasta rastlina suhih tal z modrimi, rdečimi ali rumenimi cveti, Salvia: veter je prinašal vonj cvetočih kadulj / travniška kadulja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kadúlja -e ž (ú) rastl. travniška ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kadúlja, f. der Salbei, Mur., Cig., Jan.; koristna k., gebräuchlicher Salbei (salvia officinalis); travniška k., der Wiesen-Salbei (salvia pratensis), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kadúlja -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kámpo -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kámpo límpo -a -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kámpo súžo -a -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

klôbčast tudi klôpčast -a -o prid. (ó)
podoben klobčiču: klobčaste korenine
♦ bot. klobčasta zvončnica gozdna ali travniška rastlina z modrimi zvončastimi cveti v socvetju, Campanula glomerata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kózji tudi kôzji -a -e prid. (ọ̄; ȏ)
1. nanašajoč se na koza 1: kozji bobki; kozja dlaka, koža; kozje mleko / kozje usnje / je kozji pastir / gospod s kozjo brado; ekspr. kozja steza zelo ozka, strma
2. v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, bot. kovačnik: porasel s kozjimi parkeljci
● ekspr. ugnal ga je v kozji rog premagal, bil boljši kot on; fant je zvit kot kozji rog zelo; šalj. naučiti koga kozjih molitvic s strogostjo, kaznimi navaditi koga prav ravnati, delati; šalj. brati fantu kozje molitvice oštevati ga
♦ bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; kozja pogačica grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; obrt. kozja noga orodje z dvema ravnima, navadno v ostrem kotu stikajočima se reziloma za rezbarjenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

krátki délec -ega -lca m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kresnica ► kresˈniːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

krę́ša, f. die Kresse; travniška k., das Wiesenschaumkraut (cardamine pratensis), vodna k., die Brunnenkresse (nasturtium officinale), Tuš. (R.); kapucinska k., die Kapuzinerkresse (tropaeolum), Tuš. (B.); — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

krvomóčnica krvomóčnice samostalnik ženskega spola [kərvomóčnica]

1.

dlakava rastlina z zvezdastimi cvetovi bele, rožnate, vijoličaste ali modre barve in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Geranium

1.1.

STALNE ZVEZE: korenikasta krvomočnica, srebrna krvomočnica, travniška krvomočnica
ETIMOLOGIJA: ↑kri + ↑moč

krvomǫ̑čnica, f. der Storchschnabel: travniška k., der Wiesen-Storchschnabel (geranium pratense), Tuš. (R.); krvava k., das Blutkraut (g. sanguineum), Tuš. (B.), Gor.; — tudi: das Schöllkraut (chelidonium maius), Cig., Medv. (Rok.); — neka goba, ki jo surovo jedo, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kúkavičji -a -e prid. (ū)
nanašajoč se na kukavice: eno jajce v taščičinem gnezdu je bilo kukavičje / kukavičji mladič
● ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega
♦ bot. kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

látovka -e ž (ā)
bot. trava z ovalnimi klaski v latih, Poa: enoletna latovka; travniška latovka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

lépnica -e ž (ẹ̑)
1. bot. gorska ali travniška rastlina z raznovrstno razrastjo in cveti različnih barv, Silene: brezstebelna lepnica; kimasta lepnica
2. zastar. lepenka: strešna lepnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

lúčca tudi lúčica -e ž, rod. mn. lúčic (ū)
manjšalnica od luč: lučca brli, gori; lučca miglja; na nasprotnem bregu se je posvetila lučca; gledal je lučce, kako se pomikajo v temi / lučca upanja
● ekspr. na milijone lučic miglja na nebu zvezd
♦ bot. kalcedonijska lučca dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti, Lychnis chalcedonica; kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

májnica májnice samostalnik ženskega spola [májnica]

1.

okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Syringa vulgaris; SINONIMI: lipovka, španski bezeg

2.

travniška rastlina z manjšimi belimi, škrlatnimi cvetovi v koških in dlakavimi listi, ki cveti v maju; primerjaj lat. Antennaria dioica

3.

iz etnologije praznovanje s postavljanjem mlaja v začetku maja v tržaški okolici

ETIMOLOGIJA: ↑maj

marjéta -e ž (ẹ̑)
travniška ali vrtna rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških: marjete že cvetijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

marjéta -e ž

travniška rastlina z belimi ali rumenimi cveti v koških

SINONIMI:

nar. ivanjska roža, bot. ivanjščica, nar. kresnica, ekspr. marjetica, ekspr. marjetka, nar. volovsko oko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

marjética -e ž (ẹ̑)
majhna travniška ali vrtna rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti: nasaditi na grob marjetice; otrok je skakal po travi in trgal marjetice; šopek marjetic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

marjética -e ž

majhna travniška ali vrtna rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti

SINONIMI:

marjetka, nar. rigeljc

GLEJ ŠE SINONIM: marjeta

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

nèpravílni délec -ega -lca m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nežica ► ˈnẹːžėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

noč ► ˈnȯːč ˈnȯčiː ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nokôta in nokóta -e ž (ó; ọ̑)
bot. travniška rastlina s pernatimi listi in metuljastimi cveti v socvetjih, Lotus: močvirska, navadna nokota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nokôta -e in nokóta -e ž (ó; ọ̑) |travniška rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

objéd -a m (ẹ̑)
bot. travniška rastlina z modrimi cveti, Succisella:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

objéd -a m

bot. travniška rastlina z modrimi cveti

SINONIMI:

bot. blažec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

orlíca -e ž (í)
1. samica orla: orel in orlica sta znašala gnezdo
2. knjiž., ekspr. odločna, pogumna ženska: občudoval je svojo orlico
3. nekdaj članica organizacije, zveze telovadnih društev, ki temelji na katoliški ideologiji: sprevod orlic
4. bot. nižinska ali gorska travniška rastlina z navadno modro vijoličastimi cveti, katerih cvetni listi so podaljšani v ostrogo, Aquilegia: na vrtu so gojili tudi orlice / navadna, velecvetna orlica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda]

1.

iz botanike travniška ali močvirska rastlina s pernato deljenimi listi in drobnimi belkastimi cvetovi v razvejanih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Filipendula

1.1.

STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad
ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz ↑osladiti, zaradi sladkega okusa rastline

oslàd in oslád -áda m (ȁ á; ȃ)
bot. travniška ali močvirska rastlina s pernatimi listi in z belkastimi cveti v socvetju, Filipendula: čaj iz močvirskega oslada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ózki délec -ega -lca m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pelodonôsna rastlína -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

penúša penúše samostalnik ženskega spola [penúša]

1.

iz botanike rastlina z manjšimi belimi, rožnatimi ali vijoličastimi cvetovi v socvetju na vrhu stebla in navadno pernatimi listi; primerjaj lat. Cardamine

1.1.

STALNE ZVEZE: dlakava penuša, travniška penuša
ETIMOLOGIJA: iz ↑pena zaradi značilne slinaste pene, ki jih spomladi naredijo ličinke žuželke navadne slinarice

penúša -e ž (ú)
bot. rastlina z navadno pernatimi listi in belimi ali rožnatimi cveti, Cardamine: travniška penuša

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

petešiček ► peteˈšiːčėk -čka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pílovec pílovca samostalnik moškega spola [pílovəc]
STALNE ZVEZE: piramidasti pilovec
ETIMOLOGIJA: iz pil ‛znamenje v obliki stebra’, kar je prevzeto iz bav. nem. Pild, nem. Bild ‛podoba’

piramídast piramídasta piramídasto pridevnik [piramídast]

ki ima obliko piramide 1. ali po obliki spominja na piramido 1.; SINONIMI: piramidalen, piramidni

STALNE ZVEZE: piramidasti pilovec
ETIMOLOGIJA: ↑piramida

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pljúčnik -a m (ȗ)
bot. gozdna ali travniška dlakava rastlina z rdečimi, vijoličastimi cveti v socvetju, Pulmonaria: navadni pljučnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

podplatec ► pȯpˈlaːtac -pˈlaːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pókalica -e ž (ọ́)
1. igrača iz bezgove veje za pokanje: otrok je ustrelil s pokalico
● slabš. s tole pokalico ne boš nič opravil slabo puško
2. nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se odpre s pokom ob pritisku na okrogel steklen zamašek: piti pokalico
♦ bot. pokalica travniška rastlina z napihnjeno čašo in belkastimi ali rdečkastimi cveti v socvetju, Silene vulgaris; zool. pokalice hrošči, ki se z glasnim pokom poženejo v zrak, Elateridae

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

póljski2 tudi pôljski -a -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na polje 1: poljski pridelki / poljska in hišna dela / poljska pot / poljske in gozdne rastline
● poljski čuvaj kdor ponoči varuje polja določene vasi pred škodo, tatovi in dobiva za to plačilo
♦ bot. poljski mak mak, ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; poljska bekica bekica, ki raste po travnikih, Luzula campestris; poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis; fiz. električna poljska jakost količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj; lov. poljska perjad fazani, prepelice; voj. poljski telefon telefonski aparat, ki se uporablja na terenu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; poljska artilerija artilerija, ki pomaga pehoti in tankom pri operacijah na bojišču; poljska bolnica in poljska bolnišnica zasilna vojaška bolnišnica v bližini bojišča; poljska kuhinja prevozne naprave za pripravljanje hrane v bližini bojišča; zool. poljski brzec brzec, ki ima na zelenih pokrovkah deset belih lis, Cicindela campestris; poljski škrjanec škrjanec s kratkim okroglastim čopom na glavi, Alauda arvensis; poljski vrabec vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus; poljski zajec; poljska miš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pravílni délec -ega -lca m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pravokótna grúda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

prógasta grúda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pŕstast pŕstasta pŕstasto pridevnik [pə̀rstast]

ki spominja na prste ali je tak kot pri prstih

STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, prstasti pesjak
ETIMOLOGIJA: ↑prst

pústa -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ránjak -a m (ȃ)
bot. travniška rastlina s pernatimi listi in rumenimi ali rdečkastimi metuljastimi cveti v socvetju, Anthyllis: ranjak raste na manj rodovitnih tleh; ranjak in nokota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ránjak -a m (ȃ) |travniška rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ránjak -a m

bot. travniška rastlina s pernatimi listi in rumenimi ali rdečkastimi metuljastimi cveti v socvetju

SINONIMI:

bot. uročnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

razprostréti -strèm dov., razprostŕl (ẹ́ ȅ)
1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razprostreti zemljevid / ptič je razprostrl peruti in vzletel / razprostreti dlani; razprostrla je roke v objem razširila / knjiž. tulipan je razprostrl cvet se je razcvetel
// narediti, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razprostreti odejo po travi
● ekspr. drevo je široko razprostrlo veje ima dolge, široke veje
2. narediti, da kaj zavzame čim večjo površino: razprostreti lan, zrnje, da se suši

razprostréti se

nav. ekspr., s prislovnim določilom

1.

priti na kako površino, navadno veliko:

čez senožeti so se razprostrle velike sence

/ po nebu so se razprostrli temni oblaki; pren. nad trgom se je razprostrla noč

2.

postati viden, pokazati se:

pred njim se je razprostrl nov svet

/ tukaj se razprostre najlepši del doline je

razprostŕt

-a -o:

razprostrt časopis

razprostrt pavji rep

razprostrte peruti

razprostrta preproga

♦

bot. razprostrta relika; razprostrta zvončnica travniška rastlina z modrimi cveti v latastem socvetju, Campanula patula

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

réven-vna -opridevnik

siromašen
- kdo biti reven med kom
- , kdo/kaj biti revnejši od koga/česa
zelo majhen
- kaj biti reven s čim
navadno ekspresivno skromen
- kaj biti reven s čim
- , kaj biti reven za kaj

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

revnejši za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ripèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
nar. pordel, zaripel: zaradi neprespanosti ripeče oči; ripeč od jeze
♦ bot. ripeča zlatica travniška rastlina z dlanastimi listi in zlato rumenimi cveti, Ranunculus acris

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

roža ► ˈrọːža -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

samojeja [samojẹ́ja] samostalnik ženskega spola

neka rumena travniška cvetica, verjetno ripeča zlatica, LATINSKO: Ranunculus acris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Severna Amerika

Predlog

Severne Amerike samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

severni del ameriške celine

IZGOVOR: [séverna amêrika], rodilnik [séverne amêrike]

BESEDOTVORJE: Severnoameričan, Severnoameričanka, Severnoameričanov, Severnoameričankin, severnoameriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

sistém rábe tál -a -- -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

skréčnik -a m (ẹ̑)
bot. gozdna in travniška rastlina z modrimi ali rumenimi cveti v socvetjih, Ajuga: piramidasti, plazeči skrečnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

spánjščica -e ž (ā)
nar. travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti; pomladanski svišč2: spanjščice že cvetijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

stépa -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

súha stépa -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

svéčnik -a m (ẹ̑)
držalo, stojalo za sveče: dati svečo v svečnik; bakren, srebrn svečnik / dvoramni z dvema krakoma, rogljema, enoramni svečnik z enim krakom, rogljem
♦ bot. gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti; jesenski svišč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

širôki délec -ega -lca m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

škrobôtec -tca m (ó)
bot. travniška rastlina z rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Rhinanthus: iztrebljati škrobotec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

táca -e ž (á)
1. spodnji del noge nekaterih sesalcev: pes je ležal z glavo na tacah; mačka zamahne s taco po hrošču / medved se je postavil na zadnje tace noge; odtisi pasjih tac; tapkanje tac / kot vzklik pasja taca, kakšna vročina
2. slabš. noga, roka: taca ga boli; težko najde čevlje za svoje tace; držal je kozarček v tresočih se tacah
3. v zvezah: medvedje ali medvedove tace užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, bot. rumena griva; medvedove tace travniška rastlina z velikimi listi in belimi cveti v kobulih, bot. navadni dežen; zajčja taca nekdaj blazinica za pudranje iz zajčje kože
● slabš. izteguje tace po očetovih žuljih prilašča si, hoče si prilastiti očetovo premoženje; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; nar. pritiskati na taco pri kolovratu nožno gonilo, stopalnik
♦ etn. morska taca narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro; teh. taca široka podporna ploskev na spodnjem delu nosilne priprave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

telovica ► ˈtėːlȯvėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

trávniška čebélja páša -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

trávniška grbína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

trávniška kadúlja -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

trávniška rúda -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

trávniška stépa -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

trávniški -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na travnik: travniške rastline; travniško cvetje; njivski in travniški / travniško zemljišče / travniški sadovnjak
♦ bot. travniški kukmak užitna travniška goba z rdečkastimi ali rjavo črnimi lističi in belim mesom, Agaricus campester; travniška kadulja travniška rastlina s temno modrimi cveti v socvetju, Salvia pratensis; travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; travniška latovka latovka z modro ali rjavkasto obarvanimi klaski, Poa pratensis; zool. travniška mravlja mravlja s temno liso na temno rdečem zadku, Formica pratensis; rumena travniška mravlja mravlja temno rumene ali svetlo rjave barve, ki se hrani s sokovi koreninskih uši, Lasius flavus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

trpôtec -tca m (ó)
zdravilna travniška rastlina z nizko rastočimi ozkimi ali širokimi listi in drobnimi cveti v socvetju: nabirati liste trpotca
♦ bot. ozkolistni trpotec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

uročník -a m (í)
po ljudskem verovanju kdor ima uročno moč: uročniki dobijo svojo moč od volkodlakov
♦ bot. rastlina z raznobarvnimi cveti v koških; hudoletnica; travniška rastlina s pernatimi listi in rumenimi ali rdečkastimi metuljastimi cveti v socvetju; ranjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vimenják -a m (á)
bot. gozdna ali travniška rastlina z belimi ali zelenkasto belimi cveti in tanko ostrogo, Platanthera: vimenjak že cveti / dvolistni vimenjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vince ► ˈviːnce -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

visokotrávnata stépa -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vlážna stépa -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zaspánček -čka m (á)
1. ljubk. kdor (rad) spi, navadno otrok: mati je komaj zbudila zaspančka
2. ekspr. krmežljavček, krmeželj: v kotu očesa je imel zaspanček; izmiti si zaspančke iz oči
♦ bot. pomladanski zaspanček travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti, Gentiana verna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zelíšče -a s (í)
rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre: ta zelišča uporabljajo kot začimbe; dišeče, razraslo zelišče / travniška zelišča
// taka rastlina z določenimi posebnimi lastnostmi: aromatična, strupena, zdravilna zelišča; dišavna zelišča dišavnice / nabirati, sušiti zelišča / čaj iz zelišč
♦ bot. pasje zelišče rastlina z neolesenelim steblom, belimi cveti in črnimi plodovi, Solanum nigrum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlatíca zlatíce samostalnik ženskega spola [zlatíca]

travniška rastlina z drobnimi, navadno rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Ranunculus

STALNE ZVEZE: kuna zlatica, opojna zlatica, plazeča zlatica, ripeča zlatica, vodna zlatica
ETIMOLOGIJA: ↑zlat

zlatíca -e ž (í)
1. travniška ali njivska rastlina z majhnimi, navadno rumenimi cveti: trgati marjete in zlatice
2. ekspr. zlatnik: šteti zlatice
3. zastar. zlata ribica: imeti v akvariju zlatice
♦ bot. ripeča zlatica travniška rastlina z dlanastimi listi in zlato rumenimi cveti, Ranunculus acris; vodna zlatica rastlina z belimi cveti, ki raste v stoječih ali počasi tekočih vodah, Batrachium; zool. kuna zlatica kuna z rumeno liso na prsih, Martes martes

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlatíca -e ž

travniška ali njivska rastlina z majhnimi, navadno rumenimi cveti

SINONIMI:

bot. ripeča zlatica

GLEJ ŠE SINONIM: draga3, zlatnik
GLEJ ŠE: ribica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

zlatíca, f. 1) kuna z., der Goldmarder, Cig., Jan.; — 2) das Goldfischchen (cyprinus auratus), Erj. (Ž.), Blc.-C.; — neka riba v potocih okolo Notr. Bistrice-Erj. (Torb.); — 3) der Hahnenfuß (ranunculus), Cig., Jan., Nov.-C.; mehurna ali strupena z. (ranunculus sceleratus), travniška z., scharfer Hahnenfuß (ranunculus acris), Tuš. (R.); vodna z., die Dotterblume (caltha palustris), Cig.; = povodna z., Nov.-C.; — 4) das Golderz, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlatica ► zlaˈtiːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.