bárje -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.-Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.-C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bísernat bísernata bísernato pridevnik [bísernat] ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: biserni
ETIMOLOGIJA: ↑biserni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čredínski pášnik -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dioptáz -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dosejáti -sêjem dov., dosêj in dosèj; dosejál (á ȇ) dodatno, zraven posejati: dosejati travno mešanico doseján -a -o:
dosejana koruza / ajda je že dosejana posejana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dosejáti -sêjem dov., nam. dosejàt; dosejánje; drugo gl. sejati1 (á ȇ) kaj ~ travno mešanico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
grísti grízem nedov. (í) 1. drobiti z zobmi: gristi bonbone, meso, orehe;
nič ne grize, kar celo požira;
težko grize, ker ima slabe zobe // zasajati zobe v kaj, zlasti v zadregi, jezi: premišljal je, kaj bi napisal, in grizel svinčnik; grizel si je ustnice / dušila je solze in si grizla nohte 2. rad napadati z zobmi: sosedov pes grize / konji so hrkali in se grizli / bolhe me grizejo pikajo; pren., ekspr. žena ga neprestano grize, zakaj je to storil; še vedno se grizejo med seboj zaradi dediščine 3. povzročati neprijeten, pekoč občutek: cestni prah je grizel v oči / ekspr. mraz me je vedno huje grizel 4. ekspr. vznemirjati, mučiti: grize ga ljubosumnost in negotovost;
vem, da jo nekaj grize;
skrb ga neprestano grize;
grizel se je zaradi sinovega neuspeha 5. ekspr. prodirati v kaj trdega: sveder grize v beton;
reka se grize v živo skalo / tovornjak se je grizel v klanec s težavo pomikal naprej
● ekspr. vest ga grize ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; ekspr. rad grize besede rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudegagrizóč -a -e:
grizoč travno bilko, je stopal po stezi; zbudil ga je grizoč mraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Pravilno sklanjanje in kategorija živosti: »napolniti notranjega duha«Zanima me, kateri stavek je pravilen in zakaj:
- Napolnite svoj notranji duh.
- Napolnite svojega notranjega duha.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
tráven2 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na travo: travna bilka;
travno seme / knjiž. travna odeja; travna ruša / travna barva / travni tepih enakomerno izrezan kos vzgojene trave s koreninskim sistemom in zemljo
♦ agr. travna detelja detelja, mešana s travo; travna mešanica mešanica semen različnih trav; travno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se zasejejo njive s travami; zool. travna pršica droben zajedavec zlasti na klasju žit, ki povzroča predčasno dozorevanje, Pediculopsis graminumtrávno prisl.:
travno zelena bluza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
trávno primer. prisl. (ȃ) ~ zelen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
trávno prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024
travno.. prvi del podr. zlož. travnolísten
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
trávno bárje -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
žulíti in žúliti -im nedov. (ī ú) 1. delati, povzročati žulj, žulje: novi čevlji ga žulijo;
kamenček na peti me žuli;
zelo žuliti // s tiščanjem, pritiskanjem povzročati komu poškodbo, poškodbe: ovratnik ga žuli; konja sedlo žuli 2. ekspr. držati kaj, preprijemajoč, predevajoč iz roke v roko: moški so žulili svoje klobuke v rokah;
med rokami je žulila prazno skodelico 3. ekspr. imeti dolgo v ustih in grizljati: med zobmi žuli travno bilko;
kar naprej žuli svojo cigaro, pipo / otrok je žulil prst sesal4. ekspr. počasi jesti ali piti: žulil je skorjo kruha;
ves večer je žulil pivo / žuli svoj kozarček 5. ekspr. povzročati komu duševno neugodje, trpljenje: negotovost me najbolj žuli / z oslabljenim pomenom skrbi me žulijo zelo sem v skrbeh6. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: žulijo jih davki, izdatki;
ljudje pač govorijo o tem, kar jih najbolj žuli
● ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; pog. žuli se za izpit uči se, študiražulèč -éča -e:
žuleči čevlji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.