búča búče samostalnik ženskega spola [búča] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo 1.2. ta plod kot hrana, jed
2. posoda, steklenica trebušaste oblike2.1. stekleni del svetila take oblike
3. ekspresivno glava, zlasti človeška
4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče. ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
hokaído kot pridevnik [hokaído] STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk] 2. znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
3. ekspresivno zelo velik in močen moški
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel
STALNE ZVEZE: morski bik FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik. ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
špagétarica špagétarice samostalnik ženskega spola [špagétarica] STALNE ZVEZE: buča špagetarica ETIMOLOGIJA: ↑špaget
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt] 1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
FRAZEOLOGIJA: zakopati talent ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski] STALNE ZVEZE: airedalski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čeljústni čeljústna čeljústno pridevnik [čeljústni] ETIMOLOGIJA: ↑čeljust
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra. ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gábezov gábezova gábezovo pridevnik [gábezou̯ gábezova gábezovo] ETIMOLOGIJA: ↑gabez
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kresílka kresílke samostalnik ženskega spola [kresílka] STALNE ZVEZE: bukova kresilka ETIMOLOGIJA: ↑kresilo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sírkov sírkova sírkovo pridevnik [sírkou̯ sírkova sírkovo] 2. neformalno, zahodno ki je iz koruze ali vsebuje koruzo
ETIMOLOGIJA: ↑sirek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
špagétni špagétna špagétno pridevnik [špagétni] STALNE ZVEZE: špagetna buča ETIMOLOGIJA: ↑špaget
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
teriêr teriêrja samostalnik moškega spola [terijêr] pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom
STALNE ZVEZE: airedalski terier, ameriški staffordshirski terier, ameriški staffordski terier, ameriški stafordski terier, beli višavski terier, bostonski terier, črni ruski terier, irski mehkodlaki pšenični terier, irski terier, Jack Russell terier, jorkširski terier, pitbul terier, staffordski terier, stafordski terier, škotski terier, tibetanski terier, višavski terier, yorkshirski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati] ETIMOLOGIJA: ↑večerja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni] 1. ki je v zvezi z biseri1.1. ki je iz biserov ali vsebuje bisere
1.2. ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: bisernat
2. ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa
STALNE ZVEZE: biserna matica ETIMOLOGIJA: ↑biser
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča] 1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice1.1. temu podoben pripomoček za česanje, nego telesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lóšč lóšča samostalnik moškega spola [lóšč] 1. steklu podobna snov, s katero se prevleče površina, zlasti za zaščito, videz leska1.1. taka snov, s katero se za zaščito prevleče kovinska posoda
2. ekspresivno kar prikazuje kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici
ETIMOLOGIJA: ↑loščiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
magnézij magnézija samostalnik moškega spola [magnézi] mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Mg
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Magnesium) iz novolat. magnesium, po tesalski pokrajini, gr. Magnēsía, bogati z rudninami - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zádek zádka samostalnik moškega spola [zádək] 1. del živalskega telesa nad zadnjimi okončinami1.1. iz zoologije del telesa za glavo in oprsjem pri členonožcih
3. zadnji del vozila, zlasti avtomobila
ETIMOLOGIJA: iz zad < pslov. *zadъ ‛zadnja stran’ iz ↑za
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
cíklokrós cíklokrósa samostalnik moškega spola [cíklokrós] 1. kolesarska disciplina, pri kateri tekmovalec vozi po razgibani krožni stezi z različnimi ovirami, čez katere kolo občasno prenese1.1. tekmovanje v tej disciplini
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cyclo-cross iz ↑(bi)cikel + ↑kros
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čeláda čeláde samostalnik ženskega spola [čeláda] trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred poškodbami; SINONIMI: manj formalno šlem
STALNE ZVEZE: integralna čelada, tropska čelada ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. celada (knjiž. it. celata); nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gonjáč gonjáča samostalnik moškega spola [gonjáč] 1. kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonič
2. kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovu
3. navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti
4. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonič
FRAZEOLOGIJA: gonjač sužnjev ETIMOLOGIJA: ↑goniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
hríbovka hríbovke samostalnik ženskega spola [hríbou̯ka] 1. ženska, ki živi v hribovitem kraju ali je zlasti v otroštvu živela v takem kraju
3. slabšalno neuglajena, nerodna, omejena ženska
ETIMOLOGIJA: ↑hribovec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
medênje medênja samostalnik srednjega spola [medênje] 1. izločanje snovi, iz katere čebele delajo med
2. proces, med katerim sadje z zorenjem doseže želeno mehkost, sladkost
3. ekspresivno proces, pri katerem kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno
ETIMOLOGIJA: ↑mediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
šlém šléma tudi šlèm šléma samostalnik moškega spola [šlém] tudi [šlèm] 1. nekdaj kovinsko pokrivalo za zaščito glave in zatilja
2. manj formalno trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred poškodbami; SINONIMI: čelada
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. šlěmъ < pslov. ali slovan. *šelmъ, iz germ. besede, sorodne z got. hilms, nem. Helm, iz ide. *k'el- ‛ščititi, varovati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.