Tiskanje

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

1.1.

1.2.

2.

posoda, steklenica trebušaste oblike

2.1.

3.

ekspresivno glava, zlasti človeška

4.

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

hokaído kot pridevnik [hokaído]
STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido

bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk]

1.

odrasel samec goveda

2.

znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom

2.1.

3.

ekspresivno zelo velik in močen moški

4.

slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel

STALNE ZVEZE: morski bik
FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik.
ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...

špagétarica špagétarice samostalnik ženskega spola [špagétarica]

podolgovata buča s trdo lupino rumene barve in vlaknastim mesom; SINONIMI: buča špagetarica, špagetna buča

STALNE ZVEZE: buča špagetarica
ETIMOLOGIJA: ↑špaget

talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt]

1.

prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno

1.1.

2.

merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu

FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski]
STALNE ZVEZE: airedalski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini

čeljústni čeljústna čeljústno pridevnik [čeljústni]

1.

ki je v zvezi s čeljustjo 1.

1.1.

čeljust 1.

ETIMOLOGIJA: ↑čeljust

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl]

1.

navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom

2.

navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka

3.

zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft

FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

gábezov gábezova gábezovo pridevnik [gábezou̯ gábezova gábezovo]

1.

ki je v zvezi z gabezom 1.

ETIMOLOGIJA: ↑gabez

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kresílka kresílke samostalnik ženskega spola [kresílka]
STALNE ZVEZE: bukova kresilka
ETIMOLOGIJA: ↑kresilo

sírkov sírkova sírkovo pridevnik [sírkou̯ sírkova sírkovo]

ki je del sirka1 1.

neformalno, zahodno ki je iz koruze ali vsebuje koruzo

ETIMOLOGIJA: ↑sirek

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

špagétni špagétna špagétno pridevnik [špagétni]
STALNE ZVEZE: špagetna buča
ETIMOLOGIJA: ↑špaget

teriêr teriêrja samostalnik moškega spola [terijêr]

pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom

STALNE ZVEZE: airedalski terier, ameriški staffordshirski terier, ameriški staffordski terier, ameriški stafordski terier, beli višavski terier, bostonski terier, črni ruski terier, irski mehkodlaki pšenični terier, irski terier, Jack Russell terier, jorkširski terier, pitbul terier, staffordski terier, stafordski terier, škotski terier, tibetanski terier, višavski terier, yorkshirski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...

večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati]

1.

jesti večerjo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑večerja

bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni]

1.

ki je v zvezi z biseri

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

bisernat

2.

ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa

STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: ↑biser

krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča]

1.

priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lóšč lóšča samostalnik moškega spola [lóšč]

1.

steklu podobna snov, s katero se prevleče površina, zlasti za zaščito, videz leska

1.1.

2.

ekspresivno kar prikazuje kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici

ETIMOLOGIJA: ↑loščiti

magnézij magnézija samostalnik moškega spola [magnézi]

mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Mg

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Magnesium) iz novolat. magnesium, po tesalski pokrajini, gr. Magnēsía, bogati z rudninami - več ...

zádek zádka samostalnik moškega spola [zádək]

1.

del živalskega telesa nad zadnjimi okončinami

1.1.

iz zoologije

2.

ekspresivno zadnjica

3.

zadnji del vozila, zlasti avtomobila

ETIMOLOGIJA: iz zad < pslov. *zadъ ‛zadnja stran’ iz ↑za

cíklokrós cíklokrósa samostalnik moškega spola [cíklokrós]

1.

kolesarska disciplina, pri kateri tekmovalec vozi po razgibani krožni stezi z različnimi ovirami, čez katere kolo občasno prenese

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cyclo-cross iz ↑(bi)cikel + ↑kros

čeláda čeláde samostalnik ženskega spola [čeláda]

trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred poškodbami; SINONIMI: manj formalno šlem

STALNE ZVEZE: integralna čelada, tropska čelada
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. celada (knjiž. it. celata); nejasnega izvora - več ...

gonjáč gonjáča samostalnik moškega spola [gonjáč]

1.

kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonič

2.

kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovu

3.

navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti

4.

srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonič

FRAZEOLOGIJA: gonjač sužnjev
ETIMOLOGIJA: ↑goniti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

hríbovka hríbovke samostalnik ženskega spola [hríbou̯ka]

1.

ženska, ki živi v hribovitem kraju ali je zlasti v otroštvu živela v takem kraju

2.

ženska, ki hodi v gore, hribe; SINONIMI: gornica, hribolazka

3.

slabšalno neuglajena, nerodna, omejena ženska

ETIMOLOGIJA: ↑hribovec

medênje medênja samostalnik srednjega spola [medênje]

1.

izločanje snovi, iz katere čebele delajo med

2.

proces, med katerim sadje z zorenjem doseže želeno mehkost, sladkost

3.

ekspresivno proces, pri katerem kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno

ETIMOLOGIJA: ↑mediti

šlém šléma tudi šlèm šléma samostalnik moškega spola [šlém] tudi [šlèm]

1.

nekdaj kovinsko pokrivalo za zaščito glave in zatilja

2.

manj formalno trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred poškodbami; SINONIMI: čelada

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. šlěmъ < pslov. ali slovan. *šelmъ, iz germ. besede, sorodne z got. hilms, nem. Helm, iz ide. *k'el- ‛ščititi, varovati’ - več ...