tréba povdk. (ẹ́) Hišo je ~ obnoviti; poud. Meni ni ~ tega praviti |Stvar že poznam|; Če bo ~, vas bomo poklicali; postreči gostom, kot je ~; treba komu Ni mu ~ plačevati davkov; poud. Prav ~ ti je bilo iti v gostilno |Ni bilo dobro, prav, da si šel|; treba komu koga/česa Povej, česa mu je najbolj ~; To zimo mu ni ~ novih čevljev; treba koga/česa Suša je, dežja je ~; Nikamor ne hodi, doma te je najbolj ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zlódja1 poudar. člen. (ọ̑) Kaj ~ je treba imeti vedno odprto |ni treba|; Gotovo ji bo pomagal. -Zlodja ji bo |Ne bo ji|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) dadáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jédec -dca m z -em živ. (ẹ̑) ~ mesa, planktona; člov., poud.: Pri hiši je dosti ~ev, a malo delavcev |ljudi, ki jih je treba preživljati|; biti slab, velik ~ |malo, veliko jesti|jédka -e ž, člov. (ẹ̑)jédčev -a -o (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mudíti -ím nedov. múdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, mujèn -êna; mujênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Moram iti, da vas ne bom preveč mudil |jemal časa|; star. Gostje so že nekoliko mudili zamujali; muditi koga z/s čim Kaj me ~iš s temi zadevamimudíti se -ím se (í/ȋ í)
1. s smiselnim osebkom komu/čemu ~i ~ mi na vlak; poud. Kam pa se vam tako ~i |kam tako hitite|; z nedoločnikom ~i ~ mu vrniti dolg; muditi se komu/čemu z/s čim Mudilo se jim je s pripravami; brezos. Nič se ne ~i
2. ~ ~ pri bolniku |zadrževati se|; publ. ~ ~ na študijskem potovanju biti; knj. pog. Ta stvar se ne ~i ni je treba hitro, takoj opraviti; muditi se z/s kom/čim ~ ~ z otroki, z opravki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
obljúba -e ž (ȗ) držati ~o; odvezati od ~e; dati ~o obljubiti; poud.: prazne ~e |neuresničene|; ~ dela dolg |Obljubo je treba izpolniti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
poglávje -a s (ȃ) deseto ~; predavati težja ~a iz kemije; poud. To je posebno ~, ~ zase |stvar, ki jo je treba posebej, kritično obravnavati|; neobč. najtežje, novo ~ v življenju koga obdobje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
porábniški -a -o (ȃ) večja ~a središča; poud. ~a miselnost |miselnost, da je treba v veliki meri uživati, porabljati materialne dobrine|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
potréba2 povdk. (ȇ) star. ~ se ti je bilo ženiti treba
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
potrébno povdk. (ẹ́) O tem se je ~ dogovarjati → se je treba dogovarjati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rabíti in rábiti -im nedov. rábi -te in -íte, -èč -éča; rábil -íla, rábit, rábljen -a; rábljenje; (rábit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ slovar pri prevajanju; neobč. lahkomiselno ~ denar porabljati, zapravljati; knj. pog. ne ~ nikogar potrebovati; rabiti kaj za kaj ~ sobo za skladišče uporabljati; knj. pog. ~ še veliko cementa za gradnjo potrebovati; neobč. rabiti komu/čemu Kij jim ~i kot orožje kij uporabljajo; neknj. pog. Ne ~iš iti k zdravniku ni ti trebarabíti se in rábiti se -im se (í/ȋ/á á) knj. pog. Gume se na slabi cesti hitro ~ijo obrabljajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
síla4 povdk. (í) poud. Ravno ~ ti je bila to narediti |Ni ti bilo treba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
delikátno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) Zadevo je treba ~ urediti obzirno, rahločutno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dogovárjati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; dogovárjanje (ȃ) z/s kom/čim za kaj, o kom/čem ~ ~ z dekletom za sestanek; ~ ~ s sindikatom o plačah; ~ ~ o ceni; ~ ~ (o tem), kaj je treba storiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
doklèr in dókler in dòkler nepravi podr. čas. vez. (ȅ; ọ̑; ȍ)
1. ~ je zakon v veljavi, se ga je treba držati; Tega ne bodo dovolili, ~ bodo na oblasti
2. Varuj otroka, ~ se ne vrne mati; Ni miru, ~ vse ne spi; star. Žanjejo ves dan, ~ da zaide sonce dokler ne
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
donosíti -nósim dov. donóšenje; drugo gl. nositi (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ zdravega otroka; neobč. To misel bo treba še ~ domisliti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
drugáče1 drug. nač. prisl. zaim. (ȃ) To bo treba napraviti ~; Nikoli ga ni klical ~ kot stric; tako ali ~; ~ povedano |z drugimi besedami|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
êrgo prir. vez. (ȇ) lat. cit., izobr. torej: To je sovražnik, ~ ga je treba uničiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
hòjla medm. (ȍ) velel. ~, tukaj je treba zaviti; razpolož. ~, uspelo nam je
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
inkluzíve nač. prisl. (ȋ) izobr. vključno, vštevši: Prijaviti se je treba do prvega septembra ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
inkluzívno nač. prisl. (ȋ) vključno, vštevši: Prošnjo je treba oddati do ~ 31. maja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
izdélati -am dov. -an -ana (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ čevlje, načrt, stroj; Obleka je v glavnem že narejena, le še ~ jo je treba |dati ji dokončno podobo|; Vsi učenci so izdelali |uspešno končali šolanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
iztočíti -tóčim dov. iztóčenje; drugo gl. točiti (í/ȋ ọ́) kaj iz česa ~ vino iz soda; ~ sod, steklenico |s točenjem izprazniti|; žarg. Letos bo iztočil manj vina prodal; ~ je treba precej vode, preden je hladna |pustiti izteči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kógar kóli -- ~ -- ~ tudi kógarkóli -- -- ozir. poljubn. svoj. zaim. zv. ed. moške osebe (ọ̑ ọ̑) ~ ~ je ta avto, odstraniti ga je treba
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kóliko1 -- s °kolíko (ọ́; ọ̑) S ~ denarja bi se zadovoljil; S ~ delavcev bi se opravilo to delo; ~ je ena plus ena; S ~ je treba deliti 60, da se dobi tri; Po ~ prodajate jabolka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kóliko2 -- vpraš. količ. zaim. °kolíko (ọ́; ọ̑) ~ demonstrantov je bilo na trgu; ~ ljudem si pomagal v stiski; V ~ letih je treba vrniti dolg
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kot [poudarjeno kòt] podr. vez.
1. primer. bel ~ sneg; iti ~ po maslu; Naredili bodo tako, ~ je dogovorjeno; Letos ni zaslužil toliko ~ lani; Pridelek je slabši, ~ so pričakovali; V tej trgovini je blago dražje ~ v drugih; poud.: imeti denarja več ~ preveč |zelo veliko|; Naloga je bila več ~ lahka |zelo|
2. ozirn. K vam prihajam ~ prijatelj; ~ strokovnjak se s tem ne morem strinjati; Poznajo ga ~ odličnega govornika; svetovati komu ~ prijatelj; ~ gost nastopa slaven iluzionist; Skrajnosti so, ~ je znano, navadno škodljive; Sprejeli so ga medse ~ svojega; Glagoli ~ skakati, letati, sedati se imenujejo ponavljalni
3. poudar. Tega mi ni povedal nihče drug ~ direktor |prav direktor|; ne imeti s kom drugega ~ skrbi |samo|; Kje drugje ~ pri nas bi se mu godilo bolje |samo|
4. del prir. stopnj. vez. tako — kot S filmom so bili zadovoljni tako gledalci ~ kritiki; publ. Prošnji je bilo treba priložiti dokazila o izobrazbi ~ tudi potrdilo o nekaznovanju in
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
krucifíks2 razpolož. medm. (ȋ) kletv. Treba bo napraviti red, ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lisíčiti -im nedov. lisíčenje (í ȋ) poud. |zvito, prebrisano govoriti, ravnati|: z/s kom Vedel je, kako je treba ~ s trgovcilisíčiti se -im se (í ȋ) poud. |dobrikati se, prilizovati se|: komu ~ ~ gospodarju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mígati -am nedov. -ajóč, -áje; míganje (ȋ) komu ~ fantu, naj bo tiho; migati z/s čim ~ z ušesi; poud. Ni časa za počitek, treba bo ~ |delati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nazádnje2 člen. (ȃ)
1. dodaj. Fant je bister in ~ dovolj star, da se sam odloči; Ne ~ je treba upoštevati njegovo mladoletnost
2. domnev. Hiša je ~ le hiša, čeprav je še tako majhna; poud. Skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne ~ zaradi neposrednosti |in zlasti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nèambiciózen -zna -o [ijo]; bolj ~ (ȅọ̑) ~ človeknèambiciózni -ega [ijo] m, člov. (ȅọ̑) ~e je treba spodbujatinèambicióznost -i [ijo] ž, pojm. (ȅọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nékaj2 nečésa s, nedol. zaim. nečloveškosti nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ̑) Pred vrati je ~ zašumelo; ~ trdega je v njegovem vedenju; Bala se je nečesa, sama ni vedela, česa; Nečemu je treba biti zvest; Ukvarja se res z nečim, pa ne vem, s čim; Če ti ●~ ni všeč, se kar pritoži kaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nikár člen. (ȃ)
1. nik. ne: ~ ga ne motimo; ~ obupati; izpust. ~, bodi pameten
2. poudar., star. toliko bolj, kaj šele: Še za žival je treba poskrbeti, ~ za človeka; Še za vsakdanje življenje nimajo, ~ za draga potovanja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
podélati -am dov. -an -ana; podélanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ vse, kar je trebapodélati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. Otrok se je podelal |iztrebil|; nizk. podelati se na koga/kaj ~am ~ nate |Ne cenim te|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
podkadíti -ím dov. podkádil -íla, nam. podkadít/podkadìt; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) komu/čemu ~ polhu v duplini; poud. Temu človeku je treba ~ |ga ostro zavrniti|podkadíti se -í se (í/ȋ í) poud. |zameriti, čutiti se užaljenega|: komu Podkadilo se mu je, ker ga nismo opazili
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pokomandírati -am dov. -an -ana (ȋ) neknj. pog. koga/kaj Rad jih ~a jim kaj ukaže; ~ vse, kar je treba opraviti, urediti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pomlatíti in pomlátiti -im dov. pomlátenje (í/ȋ/á á) koga/kaj Snope je treba še ~; poud.: ~ večerjo |pojesti|; ~ precej sovražnikov |pobiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ponížati -am dov. -an -ana; ponížanje (ȋ) koga/kaj Ograjo je treba ~; ponižati koga pred kom ~ otroka pred prijateljiponížati se -am se (ȋ) Gladina vode se je ponižala; ponižati se pred kom/čim Pred nikomer se noče ponižati; poud. Ponižal se je do izsiljevalca |postal je izsiljevalec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
precêj1 -- in precèj -- s, pojm. (ȇ; ȅ) Za to je bilo treba ~ truda; pojesti ~ mesa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
preonegáviti -im dov. preonegávljen -a; preonegávljenje (á ȃ) poud. koga/kaj ~ dvomljivca |prepričati|; Vse bo treba ~ |predrugačiti, spremeniti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rávno3 poudar. člen. (á) ~ ona je morala to slišati; ~ tam smo se srečali kot včeraj; Ta obleka mi je ~ prav; Siten je, ~ zato ga pustite na miru; Pogodbo bo treba še dopolniti. Ravno tako ni jasno vprašanje rokov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
takó kàkor1 primer. podr. vez. zv. (ọ̑ ȁ) Vse sem postorila, ~ ~ je treba
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tále tále tóle kaz. vrst. zaim. večje določnosti; del pred ..le se pregiba kot tá tá tó, podobno se tudi rabi (ȃ ȃ ọ̑) Kupite tole skodelicotále tégale m, člov. (ȃ ẹ̑) poud. ~ me res ne bo učil, kako je treba živetitále téle ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ ẹ̑) poud. ~ je šele pravatóle tégale s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) ~ bo težko res; S temle se ne bomo hvalili
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
temáčno2 [tə] povdk. (á) ~ je bilo, da je bilo treba prižgati luč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tístile tístale tístole kaz. vrst. zaim. manj določnejšega oddaljenega, del pred ..le se pregiba kot tísti, podobno se tudi rabi (ȋ) tisti: Sédi na ~ stol; Tistale ženska je ravnateljica; Ustavili smo se tudi pred tistimle poslopjemtístile tístegale m, člov. (ȋ) poud. ~ me res ne bo učil, kako je treba živetitístale tístele ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) poud. ~ je šele pravatístole tístegale s, pojm. (ȋ) ~ bo težko res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
uhó ušésa s (ọ̑ ẹ́) šepetati na, v ~; gluh na eno ~, na obe ušesi; prijeti koga za ušesa; Trga ga po ušesih; Šumi mu v ušesih |Ima občutek šumenja, zvenenja|; šivankino ~; knj. pog., poud. Daj mu eno okrog ušes, za ~ |Udari ga|; poud.: odpreti usta do ušes |zelo, na široko|; Govorice so prišle tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa |Govorice je slišal tudi on|; povedati kaj na ~ |zaupno|; vleči na ušesa |prisluškovati|; na lastna, na svoja ušesa slišati |sam, osebno|; poslušati kaj na vsa ušesa, z očmi in ušesi |zelo pozorno|; Treba ga bo (prijeti) za ~, za ušesa |kaznovati ga|; sedeti na ušesih |nepazljivo poslušati|; za ~ prijetna glasba |za poslušanje|; ušesa knjige |zavihki, zmečkani ogli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vès vsà vsè [vəs] cel. mer. zaim., m in ž dalje vsèga/vsè -èmu/-èj vsè/vsò -èm/-èj -èm/vsò; vsà/vsì -èh -èma vsà/vsì -èh -èma; vsì/vsè -èh -èm vsè/vsè vsèh vsèmi; s: kot m, le da je tož. ed. vsè; dv. -ì; mn. -à (ə̏ ȁ ȅ) ~ dan, gozd, krompir, obraz; ~i otrobi so plesnivi; ~e hlače si umazal; ~a njiva je bila pohojena; Srajca je ~a raztrgana; poud. ~a vas je bila pokonci |vsi prebivalci|; ~e leto, sadje, seme; ~a ta vrata bo treba prepleskati; poud.: odpovedati na ~ej črti |popolnoma|; zavpiti na ~a pljuča |zelo|; ~ moker; ~a vesela; ~e premraženo; ~ v ognju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vkljúčno1 nač. prisl. (ȗ) Prijave je treba oddati do ~ 10. decembra; ~ z našo bo na konferenci sodelovalo dvajset držav skupaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vsekàkor1 in vsèkakor cel. nač. prisl. zaim. (ȁ; ȅ) To je ~ treba povedati; Najvažnejše pri njem je ~ delo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zakleníti -klénem dov. zaklêni -íte; zaklênil -íla, zaklênit, zaklénjen -a, star. zaklenívši; (zaklênit) (í/ȋ ẹ́) koga/kaj ~ otroka v sobo; ~ vrata; zakleniti kaj pred kom Pred sosedo je treba vse ~; zakleniti komu kaj Vino mu zmeraj ~ejozakleníti se -klénem se (í/ȋ ẹ́) Ko pride domov, se ~e v svojo sobo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zató2 vez. (ọ̑)
1. v sklepalnem priredju Ne razumeš jih, ~ se jeziš; poud. Tvoji starši so, pa tako govoriš z njimi? -Zato pa
2. v protivnem priredju Ta proces ne bo kratkotrajen in lahek, ~ pa zgodovinsko neizogiben vendar; Res je težko, ~ pa še ni treba obupati
3. v vzročnih odvisnikih Te listine so pomembne, (~) ker so v njih podatki o vladnih projektih; Morala ga je spremljati, (~) ker ni skoraj nič videl; poud. Zakaj se jezite? -Zato (ker)
4. v namernih odvisnikih Ustavili so se, (~) da bi se odpočili; Zakaj si zaprl okno? -Zato da ne bi bilo prepiha
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
znáti znám nedov. znàj znájte, znajóč; znàl znála, znàt, znán -a; znánje; (znàt) (á ȃ) kaj ~ abecedo; ~ matematiko; ~ vlogo na pamet; premalo ~ za srednjo šolo; z nedoločnikom ~ brati; poud.: ~a lagati |spretno laže|; Dež ne ~a nehati |dolgo pada|; ~ se obrniti |biti spreten, iznajdljiv|; Ne ~a drugega kot pijančevati |dosti pijančuje|; knj. pog. Zunaj bi jih znal kdo videti bi jih lahko kdo videl; poud.: ~ je treba, pa gre |biti iznajdljiv, prebrisan|; Kdor ~a, pa ~a |je sposoben|; Pomagaj si, kakor veš in ~aš |kakor koli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
znôva kratn. prisl. (ȏ) ~ se pritožiti; Zadeva je propadla, treba bo začeti ~; poud. ~ in ~ se izkaže, da je imel prav |vedno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
žálibóg čustvov. člen. (ȃọ̑) star. žal, na žalost: Bolezen je ~ neozdravljiva; v medmetni rabi ~, res je tako; Tega nam, ~, ni treba dokazovati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ženírati se -am se nedov. -ajóč se; ženíranje (ȋ) neknj. pog. biti v zadregi, sramovati se: koga/česa ~ ~ svojih tovarišev; ženirati se pred kom/čim Pred njim se ti ni treba ženirati; ~ ~ govoriti o čemženírati -am (ȋ) neknj. pog. koga/kaj Oprijeta obleka jo ~a moti, ovira; Te tkanine ~ajo kožo dražijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.