trepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 

1. 1. tresti se od vznemirjenja ali mraza: otrok se je stiskal k materi in trepetal; trepetati po vsem telesu; trepetati v grozi / roke so ji trepetale; ustnice so ji trepetale od zadrževanega joka / ekspr. letalo s prižganimi motorji je trepetalo se je treslo; ranjena ptica je trepetala
   // ekspr. migljati, migetati: listje trepeta v vetru; plamen sveče trepeta
   // ekspr., s prislovnim določilom migljajoč, migetajoč biti, nahajati se kje: nad reko trepeta meglica; v očeh so mu trepetale solze; na nebu trepetajo zvezde; na steni je trepetal sončni žarek / na ustnicah ji trepeta nasmeh je opazen, zaznaven
2. 2. ekspr. čutiti strah, skrb zaradi česa: trepetal je, da bo vprašan; trepetal je, kaj bo, če ga najdejo
   // v zvezi z za biti v skrbeh za koga ali kaj: trepeta za moža; trepeta za sinovo usodo, za zdravje
   // v zvezi s pred čutiti strah pred kom ali čim: trepeta pred očetom, šefom; trepeta pred operacijo
3. 3. ekspr. v kratkih časovnih presledkih se spreminjati v višini, jakosti; tresti se: glas mu je trepetal / pod oboki je trepetala pesem
   ● ekspr. zemlja je trepetala od groma zelo je grmelo; ekspr. kar trepeta po vinu zelo si ga želi

trepetáje: trepetaje vstopiti

trepetajóč -a -e: trepetajoč čakati napad; trepetajoče roke; trepetajoča svetloba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.