eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

kolišévka kolišévke samostalnik ženskega spola [kolišéu̯ka] ETIMOLOGIJA: starejše koleševka, nejasno, morda iz kolehati ‛stresati, valiti’, pslov. *kolysati, *kolyxati ‛tresti, zibati se’
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

drgetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet
2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji
drhtéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: deček drhti in joka; ustnice ji drhtijo; drhteti od mraza, od razburjenja; noge drhtijo od utrujenosti; drhti po vsem telesu / glas ji drhti; pren., pesn. listi drhtijo v vetru; odsevi luči drhtijo na vodi; mesečina drhti
● ekspr. ubil ga je, je drhtelo dekle drhteč govorilo, pripovedovalo; kazalec brzinomera drhti na sto se drhteč premika
2. knjiž. biti zelo čustveno vznemirjen: srce ji drhti od žalosti; drhteti v upu in strahu / drhti pred vsako nevarnostjo / pesn. drhteti v dalje
3. knjiž. biti zaznaven, opazen: strah drhti v njenih pogledih; v pesmih drhti žalost
dŕmati -am nedov. (r̄ ȓ)
star. tresti, stresati: drmal je mlado jablano
grôza -e ž (ó)
1. velik strah, združen z odporom do česa: groza ga je obšla; prevzela ga je taka groza, da je trepetal po vsem telesu; ta Goyeva slika mu vzbuja grozo; ekspr. kar drevenel je od groze; tresti se od groze, v grozi; ekspr. črna groza / gledala ga je z grozo v očeh / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: groza ga je njegovih odredb zelo se jih boji; groza ga je pred bolečinami
// knjiž. grozotnost, pretresljivost: groza smrti
2. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: groza je, če ti gre vse narobe; groza je bilo pospravljati za vami; bil je tak, da ga je bilo groza pogledati
● ekspr. laže, da je groza zelo
3. ekspr., v prislovni rabi, z rodilnikom izraža zelo veliko količino: zbralo se je groza ljudi
4. v medmetni rabi izraža
a) strah, močno vznemirjenje: groza, padel bo; o groza, saj ne moremo preprečiti
b) zgražanje, ogorčenje: groza, kakšno neumnost je zinil
mektáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. tresti, mučiti: mrzlica, strah ga mekta
mikástiti -im nedov. (á ȃ) ekspr.
1. (močno) tepsti, pretepati: še kot otrok je mikastil svoje vrstnike; kadar je pijan, mikasti ženo in otroke; ruvala sta kole in se na vso moč mikastila z njimi / mikastil je po vratih, pa se ni nihče oglasil močno udarjal, tolkel; pren. veter mikasti vrhove dreves
2. tresti, stresati, premikati: klicala in mikastila ga je, dokler se ni prebudil
3. mučiti, zlasti duševno: tujec je obenem mikal in mikastil njeno bojazljivo srce / učitelj je mikastil učenca, zakaj ne prihaja redno v šolo
míkati3 -am tudi míčem nedov. (ī ȋ)
zastar. tresti, stresati, premikati: klicala in mikala ga je, dokler se ni prebudil / brezoseb. ko je že prenehal jokati, ga je še vedno mikalo po vsem telesu
mràz mráza m, mn. mrazôvi tudi mrázi (ȁ á)
1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni, zimski mraz; prvi mraz; suh mraz; mraz je bil, postajal vedno hujši; biti odporen proti mrazu; biti občutljiv za mraz; omiliti posledice mraza; poškodbe od mraza / trpeti, prenašati mraz in lakoto; ekspr. mraz grize v prste, reže, seže do kosti; drgetati, trepetati, tresti se od mraza; ekspr. biti ves trd od mraza / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pospraviti pridelke do mraza; iti slabo oblečen na mraz; pustil ga je stati na mrazu; hodili so po mrazu in dežju; nerad gre od doma v takem mrazu; preskrbeti si drva pred mrazom / mraz je razgnal skalo led; pog.: odprl je vrata in spustil mraz v sobo mrzel zrak; dvajset stopinj mraza pod ničlo / mn., knjiž.: ptice so odletele v kraje, kjer ni mrazov mraza; začeli so se prvi mrazovi temperature pod 0 °C; pren. čutiti mraz ločitve
// v povedni rabi izraža stanje, ko je nizka temperatura: zunaj je bil hud mraz, je bilo hudo mraz; včeraj je bilo bolj mraz, kot je danes; straža mora stati, pa če je še tako mraz; ekspr. bilo je mraz, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. mraz je, da (vse) poka, škriplje
// v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodno počutje ob nizki temperaturi: mraz mi je; v roke ji je bilo mraz jo je zeblo; fantu je bilo mraz, da se je ves tresel
2. neprijeten občutek na koži s tresenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora: ko je to slišal, mu je šel, lezel mraz po hrbtu; mraz ga spreleti, trese, če se tega spomni
// drgetanje (mišic) z občutkom mraza, zlasti pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in mraz ga spreletava, trese; prehladil se je in začel ga je stresati mraz
3. knjiž., ekspr. velika zadržanost, neprijaznost: v njegovem glasu je bil mraz; od njega je vel mraz / v svetu mraza umirajo mlada bitja
4. nar. slana: ajdo je osmodil, poparil mraz; bil je tak mraz, da je bilo vse belo
● knjiž. mraz mi je v dušo, v duši, pri duši sem zelo potrt, žalosten; dedek Mraz po izvoru mitološka oseba, upodobljena navadno kot dobrodušen starec z dolgo sivo, belo brado, oblečen v kožuh in s kučmo na glavi, ki ob novem letu otrokom prinaša darila; pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil
♦ anat. čutnice za mraz; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji
neučakljívost -i ž (í)
zastar. neučakanost: od neučakljivosti so se mu začela tresti kolena
razbúrjenje -a s (ȗ)
stanje razburjenega človeka: hotel je prikriti svoje razburjenje; drhteti, tresti se od razburjenja; besede, izrečene v razburjenju / z velikim razburjenjem jo je poslušal / vsako razburjenje je za bolnika nevarno
stráh -ú stil. -a m, mn. strahôvi (ȃ)
1. neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin: v temnem gozdu je fanta obšel, prešinil, prevzel, ekspr. popadel strah; oči so izražale strah; slika ji je vzbujala strah; kričati, osiveti, prebledeti, tresti se od strahu; hud, ekspr. blazen strah; biti bled od strahu / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: otroke je rado strah; strah ga je iti v temi spat; ob teh čudnih glasovih ga je postalo strah
// tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega: med ljudmi se je širil, je zavladal strah pred boleznijo; pobegniti iz strahu pred kaznijo; v strahu, da ne bi česa izdal, je molčal / premagati strah pred nastopom vznemirjenost zaradi mogočega neuspeha; strah za sina je bil neutemeljen skrb, da se mu zgodi kaj hudega, neprijetnega / bil je v strahu za delo bal se je, da bi ga izgubil; bil je v strahu, da bodo njegovo dejanje razkrili bal se je / bližati se nasprotniku brez strahu, s strahom / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: strah ga je bolezni, smrti boji se; ekspr. strah ga je plavati daleč od obale ne upa si; ekspr. strah ga je tega položaja ne čuti se dovolj sposobnega, močnega zanj; strah jo je za otroke skrbi jo, da se jim ne bi zgodilo kaj hudega
2. kar vzbuja, povzroča tako stanje: znebiti se strahov; to je strah le za otroke / ekspr. profesor matematike je bil strah in trepet šole / tak si, da bi bil dober za strah za strašilo / hiša strahov v cirkusu
// nav. mn., po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v grozljivi zaznavni obliki: bati se strahov; videti strahove; polnočni strahovi; pravljica o strahovih in čarovnicah; kot strah je drvel skozi vas
3. ekspr., v povedni rabi izraža težavnost, mučnost česa: strah je, če nihče ne razmišlja / strah in groza je, če kar naprej dežuje zelo neprijetno je; strah in groza bo, če bo zamudil zelo se bodo jezili
4. v medmetni rabi, v zvezi strah in groza izraža zgražanje, ogorčenje: koliko živali je poginilo, strah in groza; strah in groza, kakšen pa si
● ekspr. strah mu leze v kosti začenja se bati; ekspr. fant je bil strah vse ulice vsi v ulici so se ga bali; pog. imeti strah pred kom, čim bati se koga, česa; ekspr. nagnati, vliti komu strah v kosti prestrašiti, vznemiriti ga; ekspr. videti strahove tam, kjer jih ni neutemeljeno, brez potrebe se bati česa; ekspr. povsod vidi same strahove vse se mu zdi nevarno, težko; ekspr. bil je napol mrtev od strahu zelo se je bal; star. vzeti koga v strah zagroziti komu s kaznijo, kaznovati ga, da ne bi delal več česa nezaželenega, negativnega; star. biti v strahu komu biti mu iz strahu pokoren, poslušen; star. imeti koga v strahu ne dopustiti, da bi si upal delati, ravnati po svoji volji; ura strahov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene; star. denarja mi je ostalo samo še za strah zelo malo; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. strah je sredi votel, okrog ga pa nič ni
♦ psih. nočni strah nevrotično pogojen strah, ki otroka napol zbudi iz spanja in v kratkem času spet preneha
šekljáti -ám [šəkljati in šekljati] nedov. (á ȃ) nar.
1. tresti, rahljati: šekljati slamarico / če je še tako šekljal hranilnik, ni nič padlo iz njega
2. nepreh. pri premikanju v čem dajati rahle, kratke glasove: zrna v suhem stroku šekljajo
● nar. šekljati s kovanci žvenketati
togôta -e ž (ó)
1. velika stopnja jeze, razdraženosti: togota ga je minila; ekspr. pograbila, prijela ga je togota; njeno ugovarjanje ga je spravilo v togoto; ekspr.: divja togota; izbruhi togote / ekspr. jokati, tresti se od togote; v togoti je zagrabil nož; ekspr. z vso togoto je zasadil sekiro v tnalo
2. ekspr. silovitost, divjost: togota nevihte
tremolírati -am nedov. (ȋ)
glasb. tresti glas zaradi napake v pevski tehniki: začeti tremolirati / njegov glas tremolira
trepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. tresti se od vznemirjenja ali mraza: otrok se je stiskal k materi in trepetal; trepetati po vsem telesu; trepetati v grozi / roke so ji trepetale; ustnice so ji trepetale od zadrževanega joka / ekspr. letalo s prižganimi motorji je trepetalo se je treslo; ranjena ptica je trepetala
// ekspr. migljati, migetati: listje trepeta v vetru; plamen sveče trepeta
// ekspr., s prislovnim določilom migljajoč, migetajoč biti, nahajati se kje: nad reko trepeta meglica; v očeh so mu trepetale solze; na nebu trepetajo zvezde; na steni je trepetal sončni žarek / na ustnicah ji trepeta nasmeh je opazen, zaznaven
2. ekspr. čutiti strah, skrb zaradi česa: trepetal je, da bo vprašan; trepetal je, kaj bo, če ga najdejo
// v zvezi z za biti v skrbeh za koga ali kaj: trepeta za moža; trepeta za sinovo usodo, za zdravje
// v zvezi s pred čutiti strah pred kom ali čim: trepeta pred očetom, šefom; trepeta pred operacijo
3. ekspr. v kratkih časovnih presledkih se spreminjati v višini, jakosti; tresti se: glas mu je trepetal / pod oboki je trepetala pesem
● ekspr. zemlja je trepetala od groma zelo je grmelo; ekspr. kar trepeta po vinu zelo si ga želi
trepetlíka -e ž (í)
drevo z dolgopecljatimi, skoraj okroglimi listi: jelše, topoli in trepetlike; trepetati, tresti se kot trepetlika
trésenje1 -a s (ẹ́)
glagolnik od tresti: s tresenjem sita presejati moko / obiranje in tresenje sadja
tresênje2 in trésenje -a s (é; ẹ́)
glagolnik od tresti se: tresenje stroja; tresenje in pozibavanje voza / tresenje glave, rok / tresenje glasu
♦ grad. vibriranje
tresljáti -ám nedov. (á ȃ)
rahlo tresti: tresljati vejo / pastiričice so tresljale z repki rahlo potresavale / glas se mu treslja
trésti trésem nedov., trésite in tresíte (ẹ́)
1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: tresti drevo; tresti kozico, da se jed ne prismodi; tresti sito / tresel ga je, da bi ga prebudil; tresti koga za ramo / ekspr. eksplozije tresejo šipe / pri pozdravu tresti komu roko / jok, smeh mu trese telo / konj trese grivo potresava z njo; tresti z glavo
// povzročati hitre, ponavljajoče se sunke: motorna žaga trese; voz brez vzmeti močno trese / električna naprava zaradi okvare trese
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: mraz ga je tresel; trese ga mrzlica ima mrzlico; brezoseb. ne počuti se dobro in trese ga ima mrzlico; pren., ekspr. nemir je tresel njeno srce
2. s tresenjem česa odstranjevati: tresti jabolka; tresti sneg z vej / ekspr. veter trese liste z drevja
● ekspr. grom je tresel pobočja zelo je grmelo
vibrírati -am nedov. (ȋ)
1. nihati, tresti se s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji: struna vibrira; motor, sveder je začel močno vibrirati; vibrirati z veliko frekvenco / glas mu vibrira / ekspr. ozračje je vibriralo od številnih glasov
// teh. preizkušati, utrjevati s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji: vibrirati beton; vibrirati ulitke
2. knjiž. hitro, ponavljajoče se spreminjati glede na moč, stopnjo: v njej je vibriral strah, da se moti / razpoloženja vibrirajo
vznemírjenje -a s (ȋ)
stanje vznemirjenega: preprečiti vznemirjenje ljudi; jecljati, tresti se od vznemirjenja / čutno vznemirjenje; ustvarjalno vznemirjenje / brez vznemirjenja vstati in oditi
zádnjica -e ž (ȃ)
1. spodnji zadnji del človeškega trupa med bokoma: postaviti se tako, da se pete, zadnjica in ramena dotikajo stene; potegniti pulover čez zadnjico; sesti na celo zadnjico; suniti koga v zadnjico; udariti koga po zadnjici / spustiti se vzdolž drče po zadnjici; z zadnjico odriniti stol
2. zadnji zgornji del živalskega trupa nad zadnjimi nogami: bič je oplazil konja po zadnjici
3. ekspr. zadnji del česa: iz zadnjice avtomobila se je pokadilo
● šalj. izprašiti komu zadnjico natepsti ga; vulg. s tem spričevalom si lahko zadnjico obrišeš to spričevalo je brez vrednosti, pomena; ekspr. lesti komu v zadnjico izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; ekspr. dati, naložiti jih komu po zadnjici natepsti ga; ekspr. dobiti jih po zadnjici biti tepen; ekspr. tresti se za svojo zadnjico bati se zase, za svoj položaj

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

vibránten pridevnikETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. vibrant, frc. vibrant, it. vibrante iz lat. vibrans ‛tresoč’, iz vibrāre ‛tresti’

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

dŕmati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dŕmanje (ŕ ȓ; ȓ) star. tresti, stresati: kaj ~ jablano
iztrésti -trésem dov., nam. iztrést/iztrèst; iztrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj iz česa ~ jabolka iz vreče; ~ vrečo; poud. Oblaki so iztresli točo |toča je padla v velikih količinah|; poud. iztresti kaj na koga ~ ploho kletvic na soseda |ga ozmerjati|
iztrésti se -trésem se (ẹ́) iz česa Orehi so se iztresli iz vreče; poud. Prišel je na obisk, da se malo ~e |sprosti, pogovori|; poud. iztresti se nad kom |izraziti jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju|
natrésti -trésem dov., nam. natrést/natrèst; natrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj ~ moko v vrečo; natresti kaj z/s čim ~ poti s peskom posuti; natresti komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; publ. Natresli so jim štiri gole dali; poud. ~ komu peska v oči |zavestno prikriti mu resnico|
natrésti se -trésem se (ẹ́) Na tem vozu smo se pa res natresli; poud. Natresli so se neznani in znani ljudje |prišli so|
od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači
otrésti otrésem dov., nam. otrést/otrèst; otrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj ~ prah z obleke; ~ sadno drevo; otresti z/s čim Vola sta otresla z glavo
otrésti se otrésem se (ẹ́) poud. |znebiti se|: koga/česa ~ ~ nezaželenega gosta; ~ ~ strahu
potrésti -trésem dov., nam. potrést/potrèst; potrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj z/s čim ~ jagode s sladkorjem; ~ hruško; potresti koga za kaj ~ otroka za lase povleči; ~ učenca za ramo stresti; potresti z/s čim ~ z glavo; potresti komu/čemu kaj ~ ptičkom proso
pretrésti -trésem dov., nam. pretrést/pretrèst; pretrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) koga/kaj ~ moko v vreče; ~ načrt programa; Nesreča je vse pretresla
pretrésti se -trésem se (ẹ́) poud. Na plesu so se vsaj malo pretresli |razgibali|
pritrésti -trésem dov., nam. pritrést/pritrèst; pritrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) komu/čemu kaj ~ kokošim še malo koruze; poud. ~ na mizo steklenico vina |prinesti|
pritrésti se -trésem se (ẹ́) poud. ~ ~ ves premočen domov |tresoč se priti|
raztrésti -trésem dov., nam. raztrést/raztrèst; raztrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) koga/kaj Delo ga ~e; ~ moko
raztrésti se -trésem se (ẹ́) ~ ~ z branjem; Sadje se je raztreslo po tleh
stráh1 -ú tudi stráh -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȃ ȗ; ȃ) ~ obide, prešine, prevzame koga; vzbujati otroku ~; tresti se od ~u; ~ za koga |skrb, da se komu zgodi kaj hudega|; delati kaj brez ~u, s ~om; narediti kaj iz ~u pred kaznijo; biti v ~u za kaj |bati se kaj izgubiti, priti ob kaj|; neknj. pog. imeti ~ pred očetom, pred temo bati se očeta, teme; star. biti v ~u komu biti komu iz strahu pokoren, poslušen; števn. znebiti se ~ov; poud. povsod videti same ~ove |vse imeti za nevarno, težko|; nardp. polnočni ~ovi; poud. ~ in groza, kakšen pa si |izraža mučnost, težavnost stanja|; strah pred kom/čim čutiti ~ ~ razburkanim morjem
strésti strésem dov., nam. strést/strèst; strésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) koga/kaj ~ spečega, da se zbudi; ~ sadeže z drevesa; prakt.sp. Elektrika ga je stresla; stresti z/s čim ~ z glavo
strésti se strésem se (ẹ́) Hiša se je stresla; poud. stresti se na koga/kaj Spet se je stresel nanj |izrazil svojo jezo, nejevoljo|
trésti trésem nedov. -i -ite/-íte, -óč; trésel -sla, trést, trésen -a; trésenje; (trést/trèst) (ẹ́) koga/kaj ~ drevo; ~ spečega, da se zbudi; ~e ga mrzlica; tresti koga za kaj ~ fanta za ramo; Električna naprava zaradi okvare ~e
trésti se trésem se; tresênje in trésenje (ẹ́) Most se ~e; ~ ~ od mraza; poud. tresti se za koga/kaj ~ ~ ~ svoje otroke |biti v skrbeh|; poud. tresti se pred kom/čim ~ ~ ~ kaznijo |čutiti strah pred njo, bati se je|
utrésti se utrésem se dov., nam. utrést se/utrèst se; drugo gl. tresti (ẹ́) |zmanjšati svojo prostornino zaradi tresenja|: Pesek v samokolnici se je utresel
zatrésti -trésem dov., nam. zatrést/zatrèst; zatrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj Veter je zatresel veje
zatrésti se -trésem se (ẹ́) Most se je zatresel; poud. Spet se je zatresla zemlja |je bil potres|
zmrzljívo nač. prisl. (í) ~ se držati, se tresti

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024

drgetáti -ám nedov.
močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza
GLEJ ŠE SINONIM: vznemirjati se
drhtéti -ím nedov.
rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza
GLEJ ŠE SINONIM: vznemirjati se
trepetáti -ám nedov.
tresti se od vznemirjenja ali mraza
GLEJ ŠE SINONIM: bati se, bati se, bati se, migetati, tresti se, utripati
trésti trésem nedov.
kaj delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja
SINONIMI:
potresati, potresavati, stresati, stresavati, star. drmati, zastar. mikati1, redk. stresovati, nar. šekljati, star. zdrizati
GLEJ ŠE SINONIM: mraziti, otresati
trésti se trésem se nedov.
1.
sunkovito, hitro se premikati, navadno sem in tja
SINONIMI:
2.
v kratkih časovnih presledkih se spreminjati v višini, jakosti
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: bati se, bati se

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024

drgetáti -ám tudi -éčem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj tresti se
Stiskal se je v plašč in drgetal.
2.
čustvenostno kdo biti močno vznemirjen
Vsa drgeta /v strahu, da bi ga našli/.
mrazíti -ím tudi mráziti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
(Podvečer) vedno bolj mrazi.
2.
kaj bolezensko motiti koga/kaj
Dež ga mrazi (po nogah).
mrazíti se -ím se tudi mráziti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi
kdo v mrazu zadrževati se
(Na snegu) se je /brez potrebe/ mrazil.
trésti trésem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj
/Navdušeno/ (mu) je tresel roko.
2.
brezosebnoizražati koga/kaj v treso čem stanju
Trese ga /zaradi podhranjenosti/.
3.
kdo/kaj odstranjevati koga/kaj
/Ročno/ je tresel sneg (z vej).
trésti se trésem se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj sunkovito premikati se, spreminjati se
Tresli so se /od mraza/.
trésti se pred trésem se pred nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo čutiti strah pred kom/čim
/Po nepotrebnem/ se tresejo pred kaznijo.
trésti se za trésem se za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo čutiti skrb za koga/kaj
/Zaradi različnega kriminala/ se starši tresejo za svoje otroke.

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
mréža Frazemi s sestavino mréža:
kot pájek plêsti mréžo, kot pájek tkáti mréžo, plêsti mréžo, pobírati žógo iz mréže, pobráti žógo iz mréže, posláti žógo v mréžo, potísniti žógo v mréžo, správiti žógo v mréžo, trésti mreže, trésti mréžo, zatrésti mréžo
sméh Frazemi s sestavino sméh:
brúhniti v sméh, cŕkniti od sméha, crkováti od sméha, držáti se za trébuh [od sméha], íti na jók in sméh kómu, izbrúhniti v sméh, jók in sméh [v ênem méhu], planíti v sméh, póčiti od sméha, pókati od sméha, prásniti v sméh, sméh in jók [v ênem méhu], správiti kóga v sméh, správljati kóga v sméh, umírati od sméha, umréti od sméha, váljati se od sméha, zvíjati se od sméha
stólček Frazemi s sestavino stólček:
báti se za stólček, bòj za stólček, ígra za stólček, potegováti se za stólček, spopád za stólček, stólček se máje kómu, stráh je kóga za stólček, tékma za stólček, trésti se za stólček, za stólček gré kómu
svój Frazemi s sestavino svój:
báti se za svôjo glávo, báti se za svôjo kóžo, bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti právi sín svôjega očéta, bíti sám svój gospód, bíti v část svôjemu iménu, bíti v [svôjem] elemêntu, bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem, boríti se za [svój] prôstor pod sóncem, čákati na svôjih pét minút [sláve], čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dajáti svój pečát čému, dáti svój pečát čému, deklè svôjih sánj, délati část svôjemu iménu, délati za svój žèp, delováti za svój žèp, dobíti kóga/kàj v svôje krémplje, dobíti [svój] prôstor pod sóncem, dobíti svôjih pét minút [sláve], dôbro se počútiti v svôji kóži, dočákati svôjih pét minút [sláve], dodáti svój pečát čému, doživéti svôjih pét minút [sláve], dragó prodáti svôjo kóžo, držáti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, držáti vsè v svôjih rôkah, glédati [samó] na svój žèp, glédati [samó] za svój žèp, hodíti svôja póta, iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti svój kríž, iméti [svój] prôstor pod sóncem, iméti svôje adúte, iméti svôje mêje, iméti svôjih pét minút [sláve], iskáti [svój] prôstor pod sóncem, izdíhniti svôjo dúšo, izigráti svôje adúte, izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti [vsè] svôje adúte, izrábiti svôjih pét minút [sláve], končáti svôjo življênjsko pót, med svôjimi štírimi sténami, môški svôjih sánj, nájti prínca svôjih sánj, nájti [svój] prôstor pod sóncem, napeljáti vôdo na svój mlín, ne môči iz [svôje] kóže, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se najbólje v svôji kóži, ne vídeti dljè od svôjega nósa, nosíti svój kríž, nosíti svôjo kóžo napródaj, obrníti vôdo na svój mlín, odkríti [svôje] kárte, otròk svôjega čása, pobráti svôjih pét čéšpelj, pobráti svôjih sédem čéšpelj, pokázati svój právi obràz, pokazáti [svôje] kárte, pokazáti [svôjo] právo bárvo, pomêsti pred svôjim prágom, pométati pred svôjim prágom, postáti sám svój gospód, prínc svôjih sánj, pristáviti svój lônček, pristáviti svój lônec, pristáviti svój pískrček, príti na svój račún, pustíti svój pečát, razkríti [vsè] svôje adúte, reševáti svôjo kóžo, rešíti svôjo kóžo, skrbéti [samó] za svój žèp, skríti svôje adúte, skrívati [svôja] léta, skrívati svôje adúte, slabó se počútiti v svôji kóži, slúžiti svój krùh, speljáti vôdo na svój mlín, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, trésti se za svôjo kóžo, užívati sadôve svôjega déla, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljè od svôjega nósa, vídeti kàj skózi svôja očála, vídeti preko svôjega plóta, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje, [vsè] svôje žíve dní, vtakníti [svój] nós [v kóga/kàj], vtíkati [svój] nós [v kóga/kàj], vtísniti svój pečát čému, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme], zaigráti svôje adúte, žêna svôjih sánj, žénska svôjih sánj, žéti sadôve svôjega déla
šíba Frazemi s sestavino šíba:
šíba nôvo mášo póje, trésti se kot šíba [na vôdi]
trepetlíka Frazemi s sestavino trepetlíka:
strésti se kàkor trepetlíka [v vétru], trésti se kàkor trepetlíka [v vétru], trésti se kot trepetlíka
trésti Frazemi s sestavino trésti:
trésti mréže, trésti mréžo
trésti se Frazemi s sestavino trésti se:
hláče se trésejo kómu, koléna se trésejo kómu, trésti se kàkor trepetlíka [v vétru], trésti se kot šíba [na vôdi], trésti se kot trepetlíka, trésti se za stólček, trésti se za svôjo kóžo
véter Frazemi s sestavino véter:
bòj z mlíni na véter, bojeváti se z mlíni na véter, boríti se z mlíni na véter, dáti kómu vétra, dírjati kot véter, govoríti v véter, govorjênje v véter, híter kot véter, kot bi véter upíhnil svéčo, letéti kot véter, lúlanje proti vétru, na vsè štíri vetrôve, obráčanje po vétru, obráčati plášč po vétru, obráčati se po vétru, obrníti se po vétru, počásen kot meglà brez vétra, scánje proti vétru, scáti proti vétru, têči kot véter, trésti se kàkor trepetlíka [v vétru], ugotovíti, kám véter píha, védeti, kám véter píha, vídeti, kám véter píha, vláčiti se kot meglà brez vétra
vôda Frazemi s sestavino vôda:
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

tresti je sestavina izrazov
Tresla se je gora, rodila se je miš

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

dáviti dȃvim nedov., star. dávim
diskutȋrati -am nedov.
dramīti drámim nedov.
drdráti -ȃm nedov.
drẹ̄gati drẹ̑gam nedov.
drgȅt -ẹ́ta m
dȓkati -am nedov.
dr̄mati dȓmam nedov.
drọ̑g -a m
dȓsati -am nedov.
grẹ́zniti grẹ̑znem nedov.
ȋgra -e ž
iztrẹ́sati – glej trẹ́sti
iztrẹ́sti – glej trẹ́sti
mīkati1 -ȋkam in míčem nedov.
mr̄da -e ž
nadȗt -a prid.
natrẹ́sati – glej trẹ́sti
natrẹ́sti – glej trẹ́sti
pláti1 pọ́ljem nedov.
potrȅs -ẹ́sa m
potrẹ́sati – glej trẹ́sti
potrẹ̑sen – glej trẹ́sti
potrẹ́sti – glej trẹ́sti
pretrȅs – glej trẹ́sti
pretrẹ́sati – glej trẹ́sti
pretresljīv – glej trẹ́sti
pretrẹ́sti – glej trẹ́sti
raztrẹ́sati – glej trẹ́sti
raztrẹ̑sen – glej trẹ́sti
raztrẹ̑senec – glej trẹ́sti
raztrẹ̑senost – glej trẹ́sti
raztrẹ́sti – glej trẹ́sti
sȃt -a in satȗ m
sejáti1 sẹ̑jem nedov.
sejáti2 sẹ̑jem nedov.
síto -a s
skočīti skọ̑čim dov.
strẹ́sati – glej trẹ́sti
strẹ́sti – glej trẹ́sti
súti sȗjem nedov.
tȃksa -e ž
terọ̑r -ja m
trẹ̄ma -e ž
trẹ̑molo -a s
trepȃlnica -e ž
trepáti -ȃm nedov.
trepȅt -ẹ́ta m
trepetlíka -e ž
trẹ́sti trẹ́sem nedov.
trosīti -ọ́sim nedov.
trȏskati -am nedov.
vibrȋrati -am nedov.
visẹ́ti -ím nedov.
zdrȋz -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

ję́ti, jámem, vb. pf. anfangen (z glagoli); jel se je tresti, er begann zu zittern; Lavdon v Belgrad streljat jame, Npes.-K.; Kraljič pa jame govoreč: Nič teže mi ni v srcu več, Npes.-K.
məndráti, -ȃm, vb. impf. 1) mit den Füßen treten; zertreten, zu Boden treten; m. travo; jezdeci mendrajo proso, LjZv.; ilovico m., den Lehm mit den Füßen kneten, Cig.; austreten, z. B. Körner aus Aehren herausbringen, Cig.; — 2) = tresti, schütteln, beuteln: človeka, drevo m., Mur., Poh.; — 3) kleinschrittig gehen, Z.; hin und hergehen, ohne vorwärts zu kommen, Z.; zappeln, Jan. (H.).
pȃrta 3., f. parto tresti, neka igra (položijo desko na travo, v klobuk pa vsak enako število soldov, katere tresejo in iztresejo na desko), LjZv., Dol.
stresováti, -ȗjem, vb. impf. ad stresti; = stresati; s. se = tresti se: vse od groma se stresuje, Mur.
trę́sti, trę́sem, vb. impf. schütteln; mraz me trese, mrzlica me trese; sadno drevje t.; sadje t. z drevja; — t. se, zittern, beben; od mraza, strahu se t.; roka, noga se mi trese; — tresoč glas, eine zitternde Stimme.
trǫ́siti, -im, vb. impf. 1) streuen, ausstreuen; cvetje t.; gnoj t. po njivi; — denar t., Geld ausstreuen, verzetteln; — 2) = tresti, erschüttern, schütteln, Mur., vzhŠt., ogr.; — t. se, zittern, Mur., Npes.-Vraz, vzhŠt., ogr.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

trepetàti tudi trpetàti -èčem nedov. trepetati: Treszkedni; trepetati KOJ 1833, 170; trepecsem od tvoje pravicsne ſzoudbe KM 1783, 178; Vtejli vesz trepecsem BKM 1789, 452; tak jaſz trpecsem BKM 1789, 214; ſzrczé moje trepecse KŠ 1754, 214; csiszta Divicza pred nyim trepecse KOJ 1845, 85; Szrcze moje trpecse vu meni TA 1848, 43; ti nájvecs ji od sztráha trpecse AIP 1876, br. 5, 2; Trepecſemo pred tvojom ſzrditoſztjom BKM 1789, 325; I vrazjé vörjejo i trepecsejo KŠ 1771, 749; Vſzáka ſztvár de trpetala BKM 1789, 437; Vſzáka ſztvár de tr’petala SŠ 1796, 46; Decza tühénczov trepetala de vu vezálji szvojem TA 1848, 14; I vszi neverni bodo trpetali BKM 1789, 445; Trepecsi, grêsnik KAJ 1848, 144; Ne trpecſimo od pekla BKM 1789, 108; preſztraſo ſzam ſze, i trepetao ſzam KŠ 1771, 695
trepetàti se -èčem se tresti se: i fundamentomi gôr szo sze gibali i trepetali TA 1848, 13; Trepetlika se skoro vsigdár trepeče AI 1878, 46
trepečéči -a -e trepetajoč: Drgecsécsi i trepecsécsi ercsé KŠ 1771, 367; Ta 'zena pa bojécsa i trepecsécsa znajoucsa, ka je vcsinyeno na nyej KŠ 1771, 116
trepetéči tudi trepetóuči tudi trepetóči -a -e trepetajoč: predszednika szta sztrepetécsim glászom glász dála AIP 1876, br. 2, 1; 'Zene doli po vehnyeno glávo sztrepetécsimi rokámi gorpopadno AI 1875, kaz. br. 7; Pa csibi v-etom lôgi edno trepetôcse szrcé klepetalo AI 1875, kaz. br. 7; Vidoucsa pa ta 'zena, trepetoucsa ide naprej KŠ 1771, 195
trepetajóči -a -e trepetajoč: Bôg! trepetajôcs dvojimo Vu 'zitka pogübeli KAJ 1848, 368; tak da szirôta rêtkogda trepetajôcs i szkoro razmocsana vuide szmrti KAJ 1870, 57
trósiti tudi tróusiti -im nedov. tresti: Rázni; trousziti KOJ 1833, 170; Fticsek Szpêva, szkácse, trôszi szpice KAJ 1870, 29
tróusiti se -im se tresti se, majati se: Rengeni; zibati, trousziti sze KOJ 1833, 170; liki figovo drejvo gda ſze od velikoga vötra trouſzi KŠ 1771, 778; Zemla sze je trôszila TA 1848, 52

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

drgetati [drgetáti drgetȃm] nedovršni glagol

tresti se, drgetati

drgotati [drgotáti drgọ́čem] nedovršni glagol

zelo se tresti, drgetati

miketati [mikǝtáti mikǝtȃm] (meketati2) nedovršni glagol

tresti, mikastiti

PRIMERJAJ: zmiketati

natresti [natrẹ́sti natrẹ́sem] dovršni glagol

natresti

trepetati [trepetáti] nedovršni glagol

tresti se

tresti [trẹ́sti trẹ́sem] nedovršni glagol

tresti

tresti se [trẹ́sti se trẹ́sem se] nedovršni glagol

tresti se

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

makatati glagol

tresti

GLEJ: meketati

meketati (makatati) glagol

tresti

treseč deležnik

PRIMERJAJ: tresti

tresejoč (tresejoč, treseoč) deležnik

PRIMERJAJ: tresti

tresti glagol

PRIMERJAJ: tresejoč, treseč

tresti se glagol

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

tresti nedov., F2, quatere, trèſti; strictor, -oris, kateri ſad treſſe, ali terga; prim. treseoč 

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

altar -ja m oltar: Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar
babilonski -a prid. babilonski: Babilonski im. ed. m Krajl Balthaſſar ſe je bil sazhel treſti ǀ Bobylonski im. ed. m Krajl ſe je shnim resveſſelil ǀ kakor una Babilonska im. ed. ž resbelena pezh ǀ je bil rèshil od ognia Babilonskiga rod. ed. m ǀ shlushabnikom Bobylonskiga rod. ed. m Krajla ǀ is Babilonske rod. ed. ž jezhe ǀ is Babilonska rod. ed. s ned. (?) jetia ǀ ſe shjhar more perglihat vni Babilonski daj. ed. ž Loterzi ǀ Gdu je bil pogaſel uno ſilnu gorezho Babilonsko tož. ed. ž pezh ǀ je bil vſel Babilonsku tož. ed. s Ceſſarſtvu ǀ nej ſo s' ſvojo mozhio premagali tu Babilonsku tož. ed. s Krajleuſtvu ǀ v'tej reſbeleni pèzhi Babilonski mest. ed. ž ǀ kakor uni S: S: trij mladenizhi v'Babilonski mest. ed. ž pezhi → Babilon
Baltazar -ja m osebno lastno ime Belšacar: krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha : Aſverus Amana : Balthaſar im. ed. Daniela ǀ Pyaniz, kakor Baltaſsar im. ed. ǀ Babilonski Krajl Balthaſſar im. ed. ſe je bil sazhel treſti, inu potiti ǀ krajl Baldaſſar im. ed. je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode ǀ gdu nevej de tudi ſaine … Krajla Baltaſſaria rod. ed. … ſe ſo bile dopolnile Belšacár, lat. V Balthasar, babilonski kralj (SP Dan 5,1)
drgetati nedov. drgetati, tresti se od mraza: kadar bi ony pezhy nedellali po simi bi dergatali del. mn. m (V, 41)
kamenitev -tva prid. kamnit: Ali takorshnu ſerze je kamenitvu im. ed. s, inu bodezhe ǀ je pred eno hisho vidil leshati en ſilnu velik Kamenitvi tož. ed. m ſteber ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi im. mn. m Maliki ſe treſti ǀ kamenitvi im. mn. m, inu leſſeni danary ſo tekli ǀ Kej ſo sdaj taiſte terde kamenitve im. mn. ž/s ſerza
koleno -a s koleno: kolena im. mn. ſo mu ſe bila sazhèla treſti ǀ na nage kolena tož. mn. padal, sa milost, inu gnado Boshij je proſsil ǀ nakolena +tož. mn. je doli padil ǀ Angelzi na kolenah mest. mn. klezhe ǀ de bi ſi lih s' nagimi kolenami or. mn. sa proceſſio shli
padati -am nedov. padati: ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou doli padat nedol. ǀ ſnejh pada 3. ed. po simi na semlo ǀ neſtrashi garmejnie tyh shtrajfing, nepada +3. ed. tozha terplejna ǀ Iſaias yh pergliha pereſam katere is driveſſ padaio 3. mn. ǀ Kadar ta slatki kruh s'Nebeſs ym je doli padal del. ed. m ǀ pereſſa is tartah, inu dreveſſ ſo dol padali del. mn. m ǀ Kaku tedaj bomo mogli v'Nebu gledat, dokler vſij bomo doli padali del. mn. m ǀ tize mertve ſo na semlo padale del. mn. ž okoli padati omedlevati, cepati, padati: ludje od slabuſti, inu lakote mertui okuli padaio 3. mn. ǀ okuli od ſlabusti ſo padali del. mn. m ǀ ludje po ceſtah martui ſo oculi padali del. mn. m
tresti -em nedov. zmajevati: sazhne s' glavo treſt nedol. ǀ Kaj s' glavo treſſete 2. mn. ǀ eni s glavo treſſeio 3. mn., inu pravio tresti se tresti se: kolena ſo mu ſe bila sazhèla treſti nedol. ǀ vſe s'kusi ſe boijm, inu od straha ſe treſem 1. ed. ǀ pò cellem shivotu ſe potim, inu treſſem 1. ed. ǀ Ti pak od ſtraha ſe treseh 2. ed., inu potish ǀ sdaj on od mraſa ſe treſſe 3. ed. ǀ cell ſvejt pod nym ſe treſſe 3. ed. ǀ ouzhiza kakor vidi volka ſe prestrashi, inu treſse 3. ed. kakor shiba ǀ kakor sagleda eno mesh ſe treſe 3. ed. kakor shiba pred njo ǀ kakor shiba ſe je treſſil del. ed. m ǀ on kakor shiba ſe je treſsal del. ed. m od straha ǀ od straha ſe je treſsil del. ed. m ǀ grund te semle ſe je pod nym treſil del. ed. m ǀ Ta semla ſe je bila taku mozhnu prestrashila, de ſe je tresla del. ed. ž ǀ bo en takushin potreſs de semla bo Kakor shiba ſe trèſla del. ed. ž ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu tresli del. mn. m ǀ mozhy Nebeſhke ſe bodo od ſtraha treſle del. mn. ž
začeti -čnem dov. 1. začeti: imate prezej sazheti nedol. dobru, inu bogaboyezhe shiveti ǀ Kadar je hotel Chriſtus ſazheti nedol. preobrazhat ta ſvejt na pravo vero ǀ Poshluſhajte tedaj, ter v'imenu Boshym sazhnem 1. ed. ǀ tudi my ſe imamo pofliſſat ſa isvelizhaine nashe dushe, ter ſazhnem 1. ed. ǀ sakaj nesazhnem +1. ed. pokuro dellat ǀ sazhnesh 2. ed. zhes Maſhnike, inu G: Boga marmrati ǀ ſazhnes 2. ed. preklinat, plentovat, inu shentovati s'Bugam ǀ odpre gori njega bukve, inu s' shpeglom sazhne 3. ed. Nebu gledat ǀ Vna shena pride K'ſpuvidi sazhne 3. ed. nar poprei grehe ſvojga mosha pravit ǀ Maſhnek ſazhne 3. ed. mollit ǀ golobiza od ſazhetka ſe ſàzhne 3. ed. ſgovariat ǀ Mojſſes sazkne 3. ed. velike zhuda dellat ǀ ſe ſazhna 3. ed. ſmeiat shpot dellat ǀ satorai yh saznhe 3. ed. neuſmilenu tepſti ǀ tem domazhem sezhne 3. ed. pridigo reskladat ǀ ſesazhne +3. ed. chrishat, inu v'Cerkvu bejshat ǀ dua hudizha mu sazhneta 3. dv. po ſili v'usta en grenak gorezh ſtrup liti ǀ ſazhneta 3. dv. trobentat ǀ Kakor ſe rodimo, sazhnemo 1. mn. umreti ǀ kadar ſte ſiti sazhnete 2. mn. klaffat ǀ ſe ſazhnete 2. mn. s'nymy kregat, inu preperat ǀ sazhneo 3. mn. zhes Mojſeſſa marmrati ǀ s'mladiga sazhneio 3. mn. v' shulo hodit, nuzh, inu dan ſtuderajo ǀ gre pred Rihtaria, ſazhneo 3. mn. ſe praudat ǀ ſe prestrashjo, inu bejshati sazhnejo 3. mn. ǀ potle ſazhneio 3. mn. hude misly, inu shelje ga obhaiat ǀ takrat strah ijm prajde, inu s'levomi ſe sazhno 3. mn. ijgrati ǀ gasazhnejo +3. mn. lovit, inu tergat ǀ pogleda gori v' nebeſſa, vsdihne, ter saupye: sazhni vel. 2. ed. govorit ǀ sazhnimo vel. 1. mn. ſe jokat ǀ sdaj sazhnite vel. 2. mn. Bogu shlushit ǀ jest s'mladiga ſim sazhel del. ed. m kupzhuati ǀ en novi ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel del. ed. m sverat ǀ je sazkel del. ed. m v' S. Rus. T. milu gledat ǀ v' tej vishi je bil sazhell del. ed. m govorit ǀ takrat bo sazhela del. ed. ž proſsit, de bi Bug y priſhal napomozh ǀ Bosh ſazhela del. ed. ž preclinat vro, inu dan, na kateri ſi bila rojena ǀ Takrat tudi ta vejst bo sazhèla del. ed. ž ſe toshit ǀ koprive, inu ternje je bilu sazhelu del. ed. s raſti ǀ Kadar ſe pak letu bo sazhelv del. ed. s goditi ǀ Iacob, inu Eſau she v'maternim teleſsu ſtà bila sazhela del. dv. m ſe kregat ǀ od taistijh mal ſo bilij ludje sazheli del. mn. m ta s. prasnik prasnuati ǀ ſo bily ſazheli del. mn. m pejti masho teh Svetih Marternikou ǀ ſo ga bili sazkeli del. mn. m is' Cerkue ulezhi pruti meſti ǀ de bi en greshin leben nesazheli +del. mn. m ǀ tuoje rane bodo stuprau vezh sazhele del. mn. ž gniti, inu smerdejti ǀ ſilnu mozhnu ſo ga bile ſazhele del. mn. ž noge boleti ǀ kolena ſo mu ſe bila sazhèla del. mn. s treſti 2. začeti se: kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli 3. storiti: nej ſo vejdili kaj sazheti nedol., dokler obeden v'mej nimy ſe nej pravu saſtopil na vojsko ǀ syn ene iſraeliterze je shentoval, folk je G. Boga vuprashal, kaj bi imeli s'nym ſazheti nedol. ǀ karkuli sazhnemo 1. mn. vſe nam napek grè ǀ Kakurli sazhneo 3. mn. ym od rauk ſrezhnu gre ǀ sazhne miſlit, kaj bò sazhel del. ed. m ǀ kaj bom tedaj ſazhel del. ed. m ǀ kaj bi bila rekla, ali sazhela del. ed. ž MARIA Diviza, kadar bi bila vidila ta shaloſtni ſpectakil ǀ kai bosh tj greſhna dusha ſazhela del. ed. ž, katera tulikajn krat ſi Chriſtuſa predala ǀ Moje Dete … Kaj bosh sazhelu del. ed. s Kadar ta guant bos, reſtargalu ǀ zviblaio, inu zagujeio: Kaj bomo sazheli del. mn. m lejtena ſo huda, nadauKi ſo preveliKi ǀ kai bodò ſazheli del. mn. m ty greshniki, inu nepriately Boſhy ǀ kaj bomo takrat sazhèli del. mn. m

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

tresti nedovršni glagol

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

odtresti glag. dov. ♦ P: 2 (TT 1581-82, DB 1584); (od tresti) glag. dov. ♦ P: 1 (TE 1555); (odtresti/od tresti) glag. dov. ♦ P: 1 (TT 1557)
semkajtresti (semkaj tresti) glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
tresti glag. nedov. ♦ P: 7 (TT 1577, DB 1578, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
tresti se glag. nedov. ♦ P: 10 (TPs 1566, TL 1567, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DB 1584, TPo 1595, TfC 1595)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

brečati -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (okoli koga, na kaj) med letenjem se oglašati z enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: brenčati
2. kaj; čez koga tresti se od vznemirjenja; SODOBNA USTREZNICA: trepetati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
divjati -am nedovršni glagol
1. kdo/kaj; čez koga, zoper koga z nasilnimi dejanji izkazovati svojo jezo, zlobo; SODOBNA USTREZNICA: divjati
2. ekspresivno, kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: divjati
3. kdo fizično izražati strah, skrb zaradi česa; SODOBNA USTREZNICA: tresti se
4. kdo; s prisl. določilom načina ne ravnati v skladu z razumom, normami
FREKVENCA: 103 pojavitve v 19 delih

Črnovrški dialekt

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

tresti

Slovar govorov Zadrečke doline

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

drgetati gl. tresti se
drhteti gl. tresti se

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

drmati ► ˈdr̥mat -an nedov.
drukati ► dˈrüːkat dˈrüːčen in dˈrüːkan nedov.
mikastiti ► miˈkaːstėt -ėn nedov.
trepetati ► treˈpeːtat -ˈpẹːčen nedov.
tresljati ► tˈresl’at -an nedov.
tresti ► tˈrẹːst -sen nedov.
Število zadetkov: 167