ajá2 medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma1.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a izraža, da je govorec presenečen, kaj sprejema z začudenjem
1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
1.3. ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
fínta Frazemi s sestavino fínta:
metáti kóga na fínto,
nasésti na fínto,
pásti na fínto,
vréči kóga na fínto
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
intrȋga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kárta2 -e ž (ȃ) 1. manjši kos trdega papirja z natisnjenimi znaki ali figurami, ki se uporablja pri nekaterih družabnih igrah: razdeliti karte;
vzeti karto s kupa;
karta visoke vrednosti;
kup kart;
trik s kartami / hazardna igra s kartami / položiti karte na mizo / mešati karte / pog. metati karte kartati / dobre karte s katerimi je mogoče dobro igrati, zmagati; močna karta visoke vrednosti, ki daje možnost vzetka / pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kartanju / igrati (na) karte / igralna karta
♦ igr. izigrati karto dati, položiti določeno karto, ko je igralec na vrsti; kupiti karto dobiti, vzeti jo po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno; polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; založiti karto uvrstiti določeno karto v skupino dobljenih kart; francoske karte katerih barve so karo, križ, pik in srce; mrtva karta ki se pri igri ne uporabi; tarok karte ki se uporabljajo pri igranju taroka; tarot karte snopič igralnih kart, ki se uporablja za vedeževanje2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: to je naša zadnja karta;
imeti močne karte v rokah prepričljive dokaze za kaj / igrali, stavili so na napačno karto / publ., z oslabljenim pomenom igrati na karto ekstremizma
● ekspr. odkriti (svoje) karte povedati, izdati svoje namene; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; ekspr. hišica iz kart kar je krhko, neuresničljivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
márketinški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na marketing: marketinški pristop;
marketinški strokovnjak, direktor;
marketinška agencija;
marketinška strategija / marketinški prijem, trik; marketinška poteza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne. ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pések Frazemi s sestavino pések:
metánje péska v očí,
metáti kómu pések v očí,
nasúti kómu pések v očí,
natrésti kómu pések v očí,
[nójevsko] skrívanje gláve v pések,
[nójevsko] skrívati glávo v pések,
[nójevsko] tiščánje gláve v pések,
[nójevsko] tiščáti glávo v pések,
pések v očí,
sípati kómu pések v očí,
skríti glávo v pések kot nój,
tiščáti glávo v pések kot nój,
vréči kómu pések v očí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
slepota [slepóta]
samostalnik ženskega spola- slepota
- rokohitrčev trik
PRIMERJAJ: slepost, slepotija
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
slepotija [slepotȋja]
samostalnik ženskega spolarokohitrčev trik
PRIMERJAJ: slepota
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
trík -a m (ȋ) 1. dejanje, postopek, s katerim kdo skuša spretno kaj doseči: pozna trik, kako se ubraniti napadalca;
naučil se je vseh trikov svojega poklica / govorniški trik; reklamni triki // dejanje, ki zahteva veliko spretnost, izurjenost: naučiti medveda raznih trikov; žongler jih zabava s svojimi triki 2. dejanje, s katerim kdo skuša koga spretno prevarati, preslepiti: ne pusti se ustrahovati, to je le njihov trik;
nasedati trikom;
ujeti se na trik;
uporablja cenene, stare trike;
triki goljufov, žeparjev 3. v resničnosti nemogoče dejanje, katerega potek se prikrije zaradi ustvarjanja videza resničnosti: iluzionist izvaja svoj trik;
vaditi trik;
čarovniški trik;
trik s kartami 4. tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču za ustvarjanje posebnih optičnih, zvočnih učinkov: filmski, fotografski triki;
odrska tehnika za različne trike;
uporaba trikov v filmu;
v prid. rabi:, film. trik film risani ali lutkovni film
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
trík -a m (ȋ) ~i žonglerja; ~ s kartami; ~i goljufov zvijače, prevare
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
trík -a
m v resničnosti nemogoči dogodek, katerega resnična izvedba, potek se prikrije zaradi ustvarjanja videza resničnosti![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
trik je sestavina izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
trȋk -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
trík -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
trík.. prvi del podr. zlož. (ȋ) tríkmójster
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zvijáča -e ž (á) 1. dejanje, ravnanje, s katerim kdo z zavajanjem koga v zmoto skuša doseči svoj namen: nasesti zvijači;
uporabiti zvijačo;
dobiti, doseči, izvedeti, vzeti kaj z zvijačo;
premagati koga z zvijačo;
hudobna, podla zvijača;
ženska zvijača / ekspr. biti poln zvijač / policijska, pravna zvijača / nastaviti komu zvijačo past2. trik: naučil se je majhnih zvijač;
pokazal je nekaj zvijač s palico / kuharske zvijače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.