eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
otopéti otopím dovršni glagol [otopéti] 1. prenehati biti oster, rezati, sekati dobro
2. postati neobčutljiv za zunanje dražljaje, prenehati kazati voljo, zavzetost za kaj
3. postati slabo odziven, manj učinkovit
4. postati manj intenziven, izrazit; SINONIMI: otopiti
ETIMOLOGIJA: iz topeti iz ↑top
ščúka ščúke samostalnik ženskega spola [ščúka] 1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. Esox 1.1. ta žival kot hrana, jed
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...
súlec súlca samostalnik moškega spola [súləc] 1. velika plenilska sladkovodna riba z velikim gobcem in črnimi pikami; primerjaj lat. Hucho hucho 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. sulac, kot stcslov. sulěj ‛boljši, močnejši’, cslov. suliti sę ‛bahati se’ iz pslov. *sulъ ‛velik’ < ide. *k'ou̯H-lo- ‛napihnjen, nabrekel’, tako kot stind. śū́ra- ‛junak’, śváyati ‛nabrekati, postajati močan’, śótha- ‛nabuhlost, nabreklina’ - več ...
Število zadetkov: 3