tŕnje -a s (ŕ) trnovi grmi, trnove veje: tod raste samo trnje;
posekati trnje;
ograditi kaj s trnjem;
ostro, strupeno trnje / venec iz trnja / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo // več trnov, trni: opraskan od trnja; veje so polne trnja
● ekspr. njene besede so bile trnje govorila je zbadljivo; ekspr. biti (ves) na trnju vznemirjen, nestrpen; ekspr. njegova pot je posuta s trnjem v življenju, pri delu ima dosti težav; prve dni so preživeli kakor na trnju so bili zelo nemirni, nestrpni; so se počutili zelo nelagodno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
krónati -am dov. in nedov. (ọ̑) - 1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: kronali so ga z vsemi častmi; prestolonaslednika so kronali za cesarja; dal se je kronati za kralja obeh dežel / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo
// nedov., ekspr., redko krasiti kot krona: čudovita kupola je kronala stolp / sonce krona mesto - 2. vznes. zelo uspešno končati kaj: s tem dejanjem je kronal svoje delo, početje / veliko priznanje je kronalo njegov trud
- 3. nedov., pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: že kar preveč ga krona / žena mu ga krona
krónan -a -o: kronan vladar; vsi poskusi niso bili kronani z uspehom
● pog., ekspr. ti si kronan(i) osel zelo neumen, nespameten; ekspr. kronana glava vladar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
vênčati in vénčati -am nedov. in dov. (ȇ; ẹ̑) - 1. knjiž. krasiti z vencem, rožami: venčati slike / venčati glavo; venčati s cvetjem; pren. venčali so ga s slavo
// nedov., ekspr. delati kaj (bolj) lepo: kodri venčajo glavo / cerkvica venča vrh gore - 2. zastar. kronati: venčati za kralja / s trnjem so ga venčali mučili s položitvijo trnove krone na glavo
- 3. zastar. poročati: venčati tri pare / dov. obljubil ji je, da jo bo venčal se bo poročil z njo
vênčan in vénčan -a -o: dekleta, venčana s cvetjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
globáča -e ž (á) - 1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: pod vrhom je globača, porasla s trnjem in robidami; gozdna globača; temačna globača
- 2. redko globoko zajedena kolovozna pot: v dolino smo prihajali po globačah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
tŕnjast -a -o prid. (ŕ) - 1. porasel s trnjem: trnjast svet; trnjasta gmajna
- 2. redko trnast: trnjasti akacijevi koli; trnjasto grmičevje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
obôsti obôdem dov., obôdel in obódel obôdla, stil. obòl obôla (ó) raniti z vbodi, vbodljaji: ježeve bodice so ga obodle;
obosti se s trnjem / obosti se do krvi zbosti se do krviobodèn -êna -o: ves je oboden od žice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ostrogovína in ostrógovina -e ž (í; ọ̄) nar. koroško robidovje: staro zidovje je preraščeno s trnjem in ostrogovino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
vozára -e ž (ȃ) nav. mn., nar. ozara: s trnjem preraščene vozare
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.