AcrePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Acreja samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Braziliji
IZGOVOR: [ákre], rodilnik [ákreja]
BESEDOTVORJE: Acrejčan, Acrejčanka, Acrejčanov, Acrejčankin, acrejski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. izraža čustveno podkrepitev izjave5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
árktični pás -ega pasú m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
árktični rastlínski pás -ega -ega -ú m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
avokádo -a m (ȃ) tropski sadež hruškaste oblike: jesti avokado
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bagui -ja m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
banána -e ž (ȃ) 1. podolgovat, rumen tropski sadež: jesti banane;
veliki šopi dišečih, zrelih banan / narezane, olupljene, pretlačene banane; ocvrte, pečene banane; palačinke z bananami / nasad banan bananovcev; plantaža banan 2. kar je podobno banani: jesti banano iz sladkorja / vožnja z (napihljivo) banano z napihljivo blazino v obliki banane za vožnjo po vodi / na izbiro je več vrst banan in drugih torbic torbic za dokumente, denar, ki se nosijo okrog pasu3. priprava, ki se vtakne v vtičnico za povezavo porabnika z električnim omrežjem, elektr. enopolni vtič: vtakniti banano v radijski sprejemnik 4. šport. žarg. blokada žoge pri metu na koš: že v prvi akciji je dal, dobil banano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bazilísk -a m (ȋ) 1. v orientalski mitologiji kači podobno bitje, ki ubija s pogledom: glava z očmi baziliska;
gleda kot bazilisk 2. zool. tropski kuščar, ki živi v Srednji Ameriki, Basiliscus: bal se je gadov, baziliskov in druge golazni 3. v srednjem veku velik top: za napad niso imeli niti dovolj vojaštva niti baziliskov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
boreálni pás -ega pasú m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
boreálni rastlínski pás -ega -ega -ú m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ciklón ciklóna samostalnik moškega spola [ciklón] 1. območje nizkega zračnega tlaka in vrtinčenja zraka
STALNE ZVEZE: tropski ciklon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklon iz angl. cyclone, iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ciklón1 -a m (ọ̑) 1. meteor. območje nizkega zračnega pritiska: atlantski, višinski ciklon;
ciklon v Sredozemlju 2. izredno močen vrtinčast tropski vihar, meteor. tropski ciklon: ciklon besni ob obali 3. teh. naprava za odstranjevanje trdnih delcev iz plina:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ciklón1 -a m (ọ̑) višinski ~; nestrok. |strok. tropski ciklon|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ciklón -a
m izredno močen vrtinčast tropski viharSINONIMI:
meteor. tropski ciklon
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
ciklón -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čeláda čeláde samostalnik ženskega spola [čeláda] trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred poškodbami; SINONIMI: manj formalno šlem
STALNE ZVEZE: integralna čelada, tropska čelada ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. celada (knjiž. it. celata); nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dán dnéva m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dežévni gózd -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
džúngla -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ekvátorski dežévni gózd -ega -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
eté etêja m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
formácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
goríla -e ž (ȋ) 1. največja človeku podobna opica, ki živi v tropski Afriki: gorila se je divje borila za svojega mladiča;
močna, črna gorila 2. ekspr. zelo močen, orjaški, navadno grob človek: bil je prava gorila // zlasti v ameriškem okolju telesni stražar (kake poslovne, politične osebe): spremljale so ga oborožene gorile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gôrski trópski dežévni gózd -ega -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòzd gôzda tudi gózd -a m, mn. gozdôvi tudi gôzdi tudi gózdi (ȍ ó; ọ̑) 1. z drevjem strnjeno porasel svet: nad hišo se razprostira gozd;
iti v gozd po drva;
hoditi po gozdu;
delati, živeti v gozdu;
temni, zeleni gozdovi;
gozdovi in travniki;
prodal je več arov gozda / bukov, hrastov, smrekov gozd; iglasti, listnati gozd; tropski gozd // drevje, ki raste strnjeno skupaj: gozd zarašča pašnik; vihar je hudo opustošil gozd; pokrajina je porasla z bukovimi gozdovi / izkoriščati gozd; krčiti, trebiti gozd
♦ gozd. črni gozd z iglastim drevjem; enodobni gozd ki ima drevesa približno enake starosti; mešani gozd v katerem raste več drevesnih vrst; varovalni gozd ki varuje zemljišče pred erozijo2. ekspr., z rodilnikom velika množina pokonci stoječih predmetov: gozd tovarniških dimnikov;
po strehah je cel gozd televizijskih anten
● zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; pog. oče je bil dve leti v gozdu pri partizanih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gózd -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
guaréa -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
héna -e ž (ẹ̑) bot. okrasni tropski grm z belimi ali rožnatimi cveti, Lawsonia inermis: prijeten vonj po heni // kozm. rdečkasto rjavo barvilo iz listov te rastline: s heno pobarvani lasje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
héna -e ž (ẹ̑) |tropski grm|; snov. |barvilo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hílea -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hilêja -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hurikán -a m (ȃ) izredno močen vrtinčast tropski vihar, zlasti v Severni Ameriki: hurikan je divjal nad Florido;
napovedal je čas in pot hurikana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hurikán -a m, pojm. (ȃ) |vrtinčast tropski vihar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hurikán -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
igápo -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
igápo -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
káčji káčja káčje pridevnik [káčji] STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo ETIMOLOGIJA: ↑kača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
káčji lés -ega -á m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kamníti gózd -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kámpo serádo -a -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
karámbola -e ž (ȃ) rumeni tropski sad zvezdaste oblike: narezati karambolo na kolobarje;
rezine karambole;
kivi, banana in karambola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
karámbola -e ž (ȃ) |tropski sadež zvezdastega prereza|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
katínga -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kóka1 -e ž (ọ̑) bot. tropski grm, katerega listi vsebujejo kokain, Erythroxylon coca:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kokaȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kôpasti krás -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
korálnik -a m (ȃ) ogrodje koralnjaka: koralniki različnih oblik in barv / lomljenje koralnika
♦ vrtn. okrasni tropski grm z metuljastimi koralno rdečimi cveti v grozdih, Erythrina crista galli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
krás -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kúščar kúščarja samostalnik moškega spola [kúščar] plazilec z daljšim repom in navadno štirimi nogami; primerjaj lat. Lacertilia; SINONIMI: iz zoologije kuščarica
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. kušćar, verjetno sorodno s hrv., srb. gȕšter < pslov. *guščerъ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
leopárdski lés -ega -á m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lístnati gózd -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mačéta -e ž (ẹ̑) v tropskem okolju enorezen dolg nož za sekanje, klestenje: skozi tropski pragozd si je utiral pot z mačeto / bili so oboroženi z noži in mačetami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
manjívec -vca m tropski lenivec: Te najimenit-neši med njimi je manjivec AI 1878, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
marabú -ja m z -em živ. (ȗ) |tropski ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
meridionálni rastlínski pás -ega -ega -ú m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
miómbo -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mogôta -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mogôta -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
monsúnski gózd -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nižínski trópski dežévni gózd -ega -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obdóbno vlážno podnébje -ega -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
orkán -a m (ȃ) 1. izredno močen vrtinčast tropski vihar, zlasti v Severni Ameriki: prebivalce so obvestili, da se približuje orkan;
orkan je zajel ladjo;
vojna pustoši kot orkan 2. ekspr., s prilastkom kar se pojavi v visoki stopnji: zajel jo je ljubezenski orkan;
orkan revolucije je naraščal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
orkán -a
m izredno močen vrtinčast tropski vihar, zlasti v Severni Ameriki
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
orkán -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
orkán -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ovijálka -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
padukovína -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pás pasú m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pasát -a m (ȃ) geogr. stalni tropski veter, ki piha proti ekvatorju z jugovzhoda in severovzhoda: pas pasatov;
pasat in antipasat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pasát -a
m geogr. stalni tropski veter, ki piha proti ekvatorju z jugovzhoda in severovzhoda
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
pasȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pasáti -ov m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
polárni pás -ega pasú m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
požigálništvo -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prágòzd -gôzda tudi prágózd -a m, mn. prágozdôvi tudi prágôzdi tudi prágózdi (ȃ-ȍ ȃ-ó; ȃ-ọ̑) 1. gozd, ohranjen v naravnem stanju: izgubiti se v pragozdu;
bukov pragozd na Gorjancih / tropski pragozdovi 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: ni se znašel v pragozdu miz, klopi in stolov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prágòzd -gôzda tudi prágózd -a m, mn. prágozdôvi -ôv tudi prágôzdi tudi prágózdi -ov (ȃȍ ȃó; ȃọ̑) tropski ~ovi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
QueenslandPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Queenslanda samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Avstraliji
IZGOVOR: [kvínslent], rodilnik [kvínslenda]
BESEDOTVORJE: Queenslandčan, Queenslandčanka, Queenslandčanov, Queenslandčankin, queenslandski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják] 1. zaprt, navadno zastekljen ali s prosojno folijo pokrit prostor za gojenje rastlin1.1. ekspresivno prostor, kraj, kjer je veliko rastlin, cvetja
2. ekspresivno kar omogoča, da se kaj razvija, povečuje
ETIMOLOGIJA: ↑rastlina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rastlínski pás -ega -ú m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rastlínski típ -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rȋcinus -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
selílno poljedélstvo -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sélva -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sezónski trópski dežévni gózd -ega -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stôlpasti krás -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stôžčasti krás -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
súbmeridionálni rastlínski pás -ega -ega -ú m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
súbpolárni pás -ega pasú m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
súbtrópski pás -ega pasú m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
súbtrópski rastlínski pás -ega -ega -ú m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šimpánz -a m (ȃ) človeku podobna opica s kratko temno dlako, ki živi v tropski Afriki: proučevati življenje šimpanzov;
šimpanzi in orangutani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
škržád glej škržát
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tajfún -a m (ȗ) izredno močen vrtinčast tropski vihar v zahodnem delu Tihega oceana: mesto je zajel tajfun;
divjanje tajfuna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tajfún -a m, pojm. (ȗ) |tropski vihar na zahodnem Tihem oceanu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tajfȗn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tajfún -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
temperátni rastlínski pás -ega -ega -ú m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trọ̑pi -ov m mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópi -ov m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópičen -čna -o prid. (ọ́) tropski: tropične pokrajine;
tropična morja / tropično podnebje; tropično rastlinstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópičen -čna -o (ọ́) tropskitrópični -a -o (ọ́) ~o podnebje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tropikalizácija samostalnik ženskega spolaiz ekologije širjenje toploljubnih organizmov s tropskih in subtropskih območij proti zmerno toplim zaradi višanja globalnih temperatur
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. tropicalization, iz tropicalize ‛narediti za tropsko’ iz tropical ‛tropski’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na območje na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom: tropski gozdovi;
tropske puščave;
tropska morja / tropski les; tropski sadež; tropske bolezni; tropske rastline; tropsko deževje; tropsko podnebje / tropska čelada, obleka
● ekspr. v mestu je vladala tropska vročina zelo velika
♦ astron. tropsko leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; geogr. tropski pas območje z vročim podnebjem na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom; med. tropska malarija malarija z nerednimi napadi in zelo hudim potekom; meteor. tropski ciklon območje zelo nizkega zračnega pritiska na tropskem območju, ki ga navadno spremlja vihar; izredno močen vrtinčast tropski vihar; zool. tropske ribe ribe, ki živijo v vodah tropskega pasu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópski -a -o (ọ̑) ~ gozd; poud. ~a vročina |zelo velika|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópski -a -o
prid. ki je v zvezi s področjem na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
trọ̑pski – glej trọ̑pi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópski ciklón -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópski dán -ega dnéva m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópski dežévni gózd -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópski dežévni gózd -ega -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópski krás -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópski listopádni gózd -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópski pás -ega pasú m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópski rastlínski pás -ega -ega -ú m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópski súšni gózd -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópski trnáto-sukuléntni gózd -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trópski vednozelêni gózd -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
uragán -a m (ȃ) izredno močen vrtinčast tropski vihar, zlasti v Severni Ameriki; orkan: divjanje, pustošenje uragana;
pren., ekspr. revolucionarni uragan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
várzea -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
varzêja -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vihár -ja m (ȃ) 1. močen veter, navadno ob neurju: zunaj divja, ekspr. besni, buči, tuli vihar;
vihar je lomil, ruval drevje;
vihar nastane, se pojavi;
vihar poneha, se poleže, umiri;
hrast se upira, ekspr. kljubuje viharju;
hud, silovit vihar;
prišel je kakor vihar hitro in hrupno / orkanski vihar orkan; peščeni vihar ki dviga, vrtinči pesek; snežni vihar ki dviga, vrtinči sneg; tropski vihar; pren., ekspr. v njenem srcu divja vihar 2. ekspr. hrup, nemir: ob teh besedah je v dvorani nastal vihar;
pomiriti vihar v razredu // prepir, polemika, razburjanje: ob vsakem izidu pravopisa nastane vihar; razstava je izzvala, povzročila vihar v javnosti; družinski viharji 3. ekspr., s prilastkom silovito, uničujoče dogajanje: človeštvo je preživelo že dosti viharjev;
vihar revolucije, vojne 4. ekspr., s prilastkom velika mera, stopnja česa: dvorano je preplavil vihar navdušenja;
dogodek je izzval vihar ogorčenja // velika množina česa neurejenega: vihar klicev; utišati vihar protestov
● ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri
♦ fiz. magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vróči dán -ega dnéva m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
willy-willy -ja m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zláta čebéla -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zlató Frazemi s sestavino zlató:
bíti zlatá vréden,
čŕno zlató,
zelêno zlató
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zmérni pás -ega pasú m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zràk zráka m (ȁ á) 1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozračje: ali je tudi na drugih planetih zrak;
plast zraka okrog zemlje 2. ta zmes, ki obdaja zemeljsko površino: zrak se dviga navzgor;
zrak migota, ekspr. trepeta od vročine;
mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak;
z dimom, vlago nasičen zrak;
zrak nad vzhodno Evropo se je ohladil;
zrak v industrijskih predelih je zelo onesnažen;
gibanje, kroženje zraka;
gostota, temperatura, tlak zraka;
plasti zraka;
tok zraka / arktični, celinski, polarni, tropski zrak; morski, planinski zrak 3. ta zmes, ki jo dihajo živa bitja: ves zasopel lovi zrak;
vdihniti, globoko zajeti zrak;
zadržati zrak v pljučih;
življenje brez zraka ni mogoče 4. ta zmes, ki napolnjuje kak zaprt prostor, napravo: izpustiti zrak iz balona;
izsesati zrak;
vlažiti zrak v sobi;
v prostoru je dober, izrabljen, ekspr. obupen zrak;
dovod zraka 5. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino: puščica je švistnila skozi zrak;
ustreliti v zrak;
ptice so krožile po zraku / napad iz zraka; pogled, posnetek iz zraka; imeti vojaško premoč v zraku // s to zmesjo napolnjen prostor okoli česa, nad tlemi: košarkar je skočil v zrak in vrgel žogo v koš; s svežnjem papirja maha po zraku; pes je kost ujel v zraku / s prsti nekaj piše v zrak / gole veje dreves štrlijo v zrak 6. v prislovni rabi, s predlogom izraža prostor zunaj stavbe, v naravi: iti malo na zrak;
igrati se na zraku;
na zraku sušiti kože, les;
sprehajati se po svežem zraku
● zapri okno, zrak v sobi se je že premenjal soba se je že prezračila; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; ekspr. pomenil mu je toliko kot zrak nič; ekspr. po petih letih zapora spet diha svoboden zrak je svoboden, na prostosti; ekspr. od zraka se ne da živeti brez sredstev, dohodkov; lov. žarg. tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo v zrak pri streljanju na divjačino zgreši; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; ekspr. pognati, poslati, spustiti bunker, most, hišo v zrak razstreliti; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; slabš. ves dan zija v zrak postopa; je brez dela; ekspr. hiti, da vse frči po zraku zelo; ekspr. to je v zraku na neki ne popolnoma jasen, otipljiv način obstaja; se bo verjetno zgodilo; ekspr. vprašanje je obviselo v zraku nihče ni odgovoril nanj; viseti v zraku ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; ekspr. trditve visijo v zraku so neprepričljive, neutemeljene
♦ fiz. komprimirani zrak; med. residualni zrak ki ostane v dihalih po maksimalnem izdihu; meteor. nasičeni zrak ki vsebuje glede na temperaturo najvišjo mogočo količino vodne pare; suhi ki ima razmeroma nizko, vlažni zrak ki ima razmeroma visoko relativno vlago; navpično, vodoravno gibanje zraka; jedro hladnega zraka; prodor hladnega zraka; voj. raketa zemlja-zrak raketa, ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.