bogastvo -a s bogastvo: njegova mogozhnoſt, zhaſt, inu bogaſtvu im. ed. nebo dalei terpelu ǀ ta modri govorij od bogastva rod. ed. te vere, inu od bushtua dobriga djaina ǀ troshte je imel v'ſvojm bogaſtvi mest. ed. ǀ shelite Krajlovati v' bogaſtui mest. ed., v' zhaſti, inu v' lushtah ǀ ty bogati ſe ſo ſramovali v' ubogaſtvi mest. ed., inu v' obilnoſti teh poſvejtnih rezhi shiveti ǀ pod njegovim bogaſtvam or. ed. nikar isvelizhaine, ampak njegovu pogubleine skritu tizhj ǀ vſe zhaſtj mogozhnoſti, inu bogaſtva im. mn. malu zhaſſa na tem ſvejti terpè
buča -e ž buča, tj. plod rastline Cucurbita pepo: na ſtran obeſſi eno votlo buzho tož. ed. (V, 75) ǀ pokushi troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe tož. mn., kumare, zhebu, inu zheſsen (II, 541) Morda ← vlat. buttia, klas. lat. buttis ‛sod’
čebul -a m čebula: v'Egijpti ſò veliku rib, zheſsna, zhebula rod. ed., kumer, dijn imeli ǀ Duh teh roſſiz, polſama, inu pishma letemu nebeskimu perglihan je en duh tiga zheſſna, inu zhebula rod. ed. ǀ pokushi troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare, zhebu tož. ed., inu zheſsen ǀ kumare, inu zhebu tož. ed. jeſti ǀ je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam or. ed. ← ben. it. cebolla < lat. cēpula; prim. pri Pleteršniku čébuł.
hlapčič -a m fant, neporočen moški: videm de Vdòvizi, inu hlapzhizhi im. mn., dekelze, inu Vduve ſo h'tej miſi ſa vadle tekli (V, 80) ǀ hlapzhizhi im. mn., inu deklizhe; pushilzi, zukar, inu marzapan, pomenio te troshte, inu veſſelje katere v'tem ſtanu vſhivat menio (V, 81)
izveličanje -a s zveličanje: v' maihinih rezheih ſtoy nàshe isvelizhaine im. ed. ǀ oblizhe pak Boshje, v' katerim tvoje isvelizheine im. ed. ſtoy nikuli nespumnish ǀ Danaſs je letej hishi doshlu isvelizhajne im. ed. ǀ v'tem ſtoy nashe Isvelizhejne im. ed. ǀ je lubu tebi Isvelizhenie im. ed. tuoje dushe ǀ S. Auguſtinus je djal, de isvelizaine im. ed. tiga zhloveka ſtoy v' tem dè popolnoma imà karkuli shelj ǀ S. Rèshne Rane katere ſizer ſo imele biti nashe isvelizheinie im. ed. bodo vpyle mashzuvaine ǀ poſt je isvelizajne im. ed. teh dush ǀ v' tem kir eni Isvelizainje im. ed. menjo, de ſe najde ǀ je bil urshoh, inu sazhetik njega Isvelizhajna rod. ed. ǀ na semli nemorimo isvelizheina rod. ed. doſezhi ǀ veliku greshnih dush ſo na pot tiga isvelizhaina rod. ed. perpravili ǀ sa volo nashiga Isvelizhejna rod. ed. je na stebru S. Chrisha vmerl ǀ bosh ſplavala na brejh tega Isvelizhajnia rod. ed. ǀ nej ſò hoteli poshlushat govorit ad isvelizeina rod. ed. te dushe ǀ s'Bugam govorit od isvelizeinia rod. ed. nashe dushe ǀ greshne je na pravi poot tiga isvelizajna rod. ed. perpraulal ǀ kaj je njemu k' isvelizheinu daj. ed. pomagalu ǀ kateri ſtan tej dushi k' isvelizhajnu daj. ed. je ner ble pernareden ǀ h' iſvelizhejnu daj. ed. vashe boge dushe ǀ tu S: mejstu kateru bi imelu biti nam k'nuzu, inu isvelizeinu daj. ed. ǀ ſo fliſnu kupzhovali, njegovim ſvetem navukom pokorni bily, ſapuvidi Boshje dershali, Svete Sacramente k'isvelizhainu daj. ed. ſvoje dushe obernili ǀ k'nuzu, inu k'Isvelizhejnu daj. ed. tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà s'Nebes ǀ nej ſi nikuli obeniga k' isvelizhaini daj. ed., ampak v' grehe perpravila ǀ Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu daj. ed. ǀ Sabſtoin je tedaj na semli isvelizhaine tož. ed. yskati ǀ ſpumnite na isvelizheine tož. ed. vashe vboge dushe ǀ Shelite Isvelizhajne tož. ed. Nebeshku ǀ na nashe Isvelizhejne tož. ed. posabimo ǀ sa isvelizhenie tož. ed. nashih grèshnih dush ǀ nihdar nej miſlil na G. Boga, inu Isvelizeinie tož. ed. ſvoie dushe ǀ bo nuznu sa isvelizaine tož. ed. vaſhih dush ǀ bi ozhy nyh premiſhluajna obernili na Isvelizheinie tož. ed. ǀ sa Isvelizhejnie tož. ed. naſhijh duſh ǀ shelj Iſvelizainje tož. ed. doſezhi ǀ nimamo yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje tož. ed. ǀ sa isvelizhenje tož. ed. vashe boge dushe ǀ de bi vashe isvelizkeine tož. ed. hoteli v' semelske lushte, inu v' troshte poſtavit ǀ ludje ſo zviblali na njegovim isvelizhajnu mest. ed.
kjerkoli prisl. kjer koli: po celli Europi, jnu v'Indiah, inu kirkuli ſe najde ta prava vera ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo nyh ſrezho, veſſelje, inu troshte, kirkuli hozheo ǀ kirkuli nezhiſtoſt ſe triba, kjekaj hudizhij ſe ſhageio ǀ Vſimite, ſgrabite, kir kuli morite ǀ kerkuli vaſs bodo doteknili, vaſs bo sabolelu
kratek -tka prid. 1. kratek: ena kratka im. ed. ž boleſan taiſto oduſame ǀ tu kratku im. ed. s terpleine na ſemli, bo njemu ſashlushilu tu vezhnu nebesku veſſelje ǀ sa vole ene Kratjke rod. ed. ž ſramoshlivosti ǀ sa volo kratkiga rod. ed. s je tu vezhnu veſſelje Nebesku sapuſtil ǀ na goli ſemli en kratik tož. ed. m zhaſs ſo ſpali ǀ Zhlovek od Shene rojen en kratek tož. ed. m zhaſs shivj ǀ vij li tu posvetnu kateru en kratek tož. ed. m zhaſs terpi ijshzhete ǀ s'en kratk tož. ed. m lusht G: Boga reshalio ǀ Bulshi je sa vaſſ enkratk +tož. ed. m zhaſſ na tem ſvejtu lakoto, inu sheio terpeti ǀ en kratih tož. ed. m zhaſs ſe ſo bile samudile ǀ en ſmerdezhi, kratki tož. ed. m dol. lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ shene imaio dolge laſsij, inu kratko tož. ed. ž pamet ǀ skuſi leto kratko tož. ed. ž hiſtorio Nem. Nem. bom dal ta urshoh sastopit ǀ vſe v' kratkem mest. ed. m zhaſſi je bil sa quartal, inu sa lebal ǀ vſy v'Kratkim mest. ed. m zhaſsu imamo vmreti ǀ ukratkim mest. ed. m zaſſu ima vumrejti ǀ s'eno kratko or. ed. ž molitvo ǀ Kratke im. mn. ž ali vener kraftne so lete beſſede ǀ hitréshi bodò nashe kratka im. mn. s lejta pretekle ǀ Kaj menish s' tvoio oblubo teh meſſenih lushtou, poſvejtnih kratkih rod. mn. zheſſou, moje ſerze omezhiti ǀ Prozh od lustu, inu Kratkeh rod. mn. zhaſsu tiga ſvejta ǀ kadar pak te posvetne lushte, inu kratke tož. mn. m zhaſse vshivate ǀ te poſvetne kratke tož. mn. ž rezhij sanizhoua ǀ nej druſiga shlishal govorit, ampak od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih mest. mn. zhaſſu ǀ Salamon je menil de isvelizhaine ſtoy v' kratkeh mest. mn. zhaſſah ǀ s' kratkimi or. mn. beſſedami S. Anton je bil njemu odgovuril ǀ Moyſeſs je samerkal, inu sapiſsal, s'kratkimy or. mn. beſsadamy njegovu shivejne ǀ je dal vſem Mashnikom ſvojo Boshio oblaſt, kroh, inu vinu v' ſvoje Suetu Reshnu Telu, inu Sveto Kry s' kratkemi or. mn. beſſedami preoberniti 2. kratkotrajen: So kratki im. mn. m dnevi tiga zhloveka na ſemli ǀ te poſvetne kratke tož. mn. ž rezhij sanizhoua v kratkem v kratkem (času), kmalu: bodo v' kratkem umerli ǀ refrisha, inu smozhj celo deshelo, de v' kratkem selena, inu radovita oſtane ǀ v'kratkem Bug ij polona de dua Firshta porodj ǀ vkratkem bò mogal … rajtingo dati
marcapan -a m marcipan: pushilzi, zukar, inu marzapan im. ed., pomenio te troshte, inu veſſelje katere v'tem ſtanu vſhivat menio ǀ v'skledah pak nej bilu druſiga kakor zukar, inu marzapam im. ed. ǀ na mejſti zukra, inu marzapana rod. ed., pelen, inu terde koſti vshafaio ← it. marzapane, prvotno ‛škatlica, šatulja’ ← arab. marṭabān ‛glazirana latvica, lonček’ po indijskem mestu Martaban
nebeški -a prid. nebeški: Ta je taisti Nebeſhki im. ed. m kruh, s'katerim Elias ſe je shpishal ǀ ta Nebeshki im. ed. m shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni ǀ V'Kateri ta pravi Nebeshi im. ed. m shaz Christvs Iesus je bil sKrit ǀ Ie eno nuzh ta Nabeſhki im. ed. m shenin na dauri ſvoje duhoune Naveste tarkal ǀ Vſmileni G: Bug, inu krajl Nebeshiki im. ed. m ǀ Tebe pak, o Gospud Bug Neheſhki im. ed. m ozha pohleunu proſsim ǀ Manna, ali taista spisha Nebeſhka im. ed. ž je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Kaj vam danaſs govori ta NebeshKa im. ed. ž Reſniza Chriſtus Ieſus ǀ Ti tudi Krajliza Nebeſshka im. ed. ž danaſs ſi Kronana s'ſvejsdamy ǀ ſonze NebeſhKu im. ed. s naſs gajshla s'tuliKain shtrajfingi ǀ Tu Nebeshku im. ed. s krajleſtvu je enaku enimu shenfovimu sernu ǀ pres lona Nebeſhkiga rod. ed. m ǀ v'negnado ozheta Nebeshkiga rod. ed. m je padla ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim gvantam ſvoje Nebeſhke rod. ed. ž gnade ǀ jest ijh morem ozhetu Nebeshkimu daj. ed. m pokasat ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu daj. ed. m ǀ vezh ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni Gospoijski; kakor Nebeſhki daj. ed. ž ǀ k'tej Nebeſhki daj. ed. ž vezherij ǀ sdaj bi ſe troshtala ta vezhni Nebeſhki tož. ed. m shaz doſezhi ǀ imamo premishluati ta Nebeshki tož. ed. m grosd Chriſtuſa Iesuſa ǀ Christus naſs je danaſs nauuzhil Ozheta Nebeſhkiga tož. ed. m ži. sa ſledni dar pohleunu sahvalit ǀ ſam bodem ozheta Nebeshkiga tož. ed. m ži. sa vaſs proſsil ǀ vſy shelite to krono Nebeſhko tož. ed. ž ǀ To sgubleno erbszhino Nebeshko tož. ed. ž supet ſmo bilij doſegli ǀ hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko tož. ed. ž ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo volo, sa Nebeſhku tož. ed. s veſelje ǀ je shal v'zerku krajleſtvu nebeſhu tož. ed. s iskati ǀ bodete sagviſheni Nebeshku tož. ed. s krajleſtvu sadobiti ǀ je shla v'NebeſhKu tož. ed. s Krajleustvu ǀ malu yh bo v'Nebeshku tož. ed. s Krajleſtvu prishlu ǀ Sedij Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim mest. ed. m ſtoli ǀ ſi shlushio en velik lon v'Nebeſhkim mest. ed. s krajlevſtvi ǀ na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm mest. ed. s krajleustvi ǀ prèd tem Nebeſhkim or. ed. m Rihtariam bo ſtal ǀ je vidil pred Krajlom Nebeſhkom or. ed. m stati ǀ vaſs bo do vekoma shpishal s'troshtom Nebeshkim or. ed. m ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal, oskerbel, inu is Nebeshkem or. ed. m lonam polonal ǀ Glihi vishi ſe sgodij s'to Nebeſhko or. ed. ž ſpisho ǀ ſte ſpishani s'to Nebeshko or. ed. ž Manno S. R: Teleſsa ǀ de bi gorezhi ratali kakor ſo ty Nebeſhki im. mn. m Seraphini ǀ v'katerem ſe najdeo vſy shazi Nebeshki im. mn. m ǀ Danaſſ ty Angeli Nebeſhkj im. mn. m veliku veſſejle oſnanio ǀ mozhy Nebeſhke im. mn. ž ſe bodo od ſtraha treſle ǀ Vrata Nebeshke im. mn. ž … ſe ſo odperle ǀ ne vidite de vrata Nebeshka im. mn. s ſo vamm odperte ǀ tulikajn kron Nebeſhkih rod. mn. sgubite ǀ vſyh troshtu Nebeſhkyh rod. mn. polne te sazhete S. Boshizhne prasnike ǀ Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad, darij inu shazu Nebeshkijh rod. mn. je zhloveku dal ǀ cilu na shazhe Nebeſhke tož. mn. m je bil posabil ǀ Sam Bug je vabil Angele vſhivat te troste Nebeshke tož. mn. m ǀ aku vy tam gori vſhivate taiste Nebeſshke tož. mn. m troshte ǀ S: Peter, katerjmu je bil kluzhe NebIshke tož. mn. m dal ǀ de bi molili, inu Nebeſhke tož. mn. ž rizhi premiſhluali ǀ takrat bosh li miſlil na Nebeſhke tož. mn. ž ſkriunusti ǀ mij pak s'S. Rus. T. ſi odpremo vrata Nebeſhke tož. mn. ž/s ǀ s'Kusi taiste Nebeſhke tož. mn. ž/s vrata noter poſtè → nebeski
podeliti -im dov. podeliti, dati: Gospud Bug je perpraulen nam ſvojo Sveto gnado podeliti nedol. ǀ je bil sapovedal enimu saromaku, kateri je imel en ſam hleb kruha, de bi imel taiſtiga reslomit, inu timu lazhnimu podelit nedol. ǀ kaj ſi ti s'en karshenik, kateri nikar li nepodelijsh +2. ed. en piſilz kruha petlariom ǀ tebi podeli 3. ed. ta nebeski shaz ſvojga Reshniga Teleſſa ǀ po goſtim ſe obhaiete, radi tem uboſym almosno podelite 2. mn. ǀ pohleunu te proſsim, podeli vel. 2. ed. meni tulikajn zhaſsa shiveti, de bi ſi ſolsamy mogal moje madeshe oprati ǀ O Angeli Nebeski! O Boshy, podelite vel. 2. mn. meni enu malu vashe lubesni ǀ naſhe reve ſi na ſe vſel, de bi tvoje troshte nam podelil del. ed. m ǀ my bi radi petleriam almoshno podelili del. mn. m
pokusiti -im dov. pokusiti: G. Bug ie njemu bil prepovedal en gvishen ſad pokuſſit nedol. ǀ ſtegne ſvoio roko sazhne taistiga tipat, ga uterga, inu pokuſi 3. ed. ǀ pokuſſi 3. ed. eno kaplo troshtou Nebeſkih ǀ en slat pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil, pokuſsi 3. ed. enu malu, samerka, de je strup ǀ pokushi 3. ed. troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio, pokuſſio 3. mn., inu skuſi letu shleht dellu gnado boshio sgubè ǀ trosht, inu slatkuſtic, nebeske je bil pokuſil del. ed. m ǀ nei obene rezhi pokuſſil del. ed. m ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala inu pokuſila del. ed. ž Tvorjeno iz kúsiti < pslovan. *kűsiti ← got. kausjan ‛pokušati, preizkusiti (hrano)’
premišljevati -ujem/-am nedov. premišljevati: mozhnu ta Goſpa, ſazhne premishlovati nedol. nje gardi greshni leben ǀ sazhne ſmert premishlovati nedol., ſe perstrashi ǀ enKrat sazhne premiſhlovati nedol. de ima vmreti ǀ Mashnik pride ga obyskat, ga sazhne opominat de bi imel premishluati nedol. Mysteria Divina ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil premiſhluati nedol. to skriunust s. Troijce ǀ skriunusti Boshje premishlvati nedol. ǀ yh N: N: vabem premishluvati nedol. to zhudno muzh gnade S. Duhà ǀ Iest bi n'hotel de bi Nem. Nem. menili de ijh hozhem danas opominat premiſhlvati nedol. zhast, inu hualo teh Ceſarju ǀ Letu premislovati nedol. danas vaſſ puſtim ǀ tebi ò nezhista Pershona pustim premishluat nedol. ǀ jeh vabim danas premiſhluat nedol. to veliko zhast, inu hualo ǀ Angely ſo doli po shtengah hodili premishlovati namen. ǀ Zhe dalai premishlujem 1. ed., vezh premiſhlovati meni oſtane ǀ jeſt premishlviem 1. ed. ǀ tu so moy grehi, Katere ne gledam, ne premiſlujem 1. ed. ǀ Ti premiſhlovash 2. ed. grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish ǀ letukaj Naveſta premishluje 3. ed. dopelt lepoto Ieſuſavo ǀ gre v'Tempel premishluie 3. ed. ſvoj greshni, nevarni Leben ǀ Ta Nebeſhki Shenin na 4. poſtavi premiſhluje 3. ed. lepoto ſvoje Duhoune Neveste ǀ v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete 2. mn. ǀ Lety bogaboyezhi vednu letu premishluieio 3. mn. ǀ premishluimo vel. 1. mn. vednu nje nebesko lepoto na ſemli, inu vſe druge lepote posvetne sanizhuimo ǀ britko martro Odreshenika Chriſtusa Iesuſa premishluite vel. 2. mn. ǀ premiſhlovajte vel. 2. mn. taiſte vezhne troshte, katire Chriſtus vam je shal perpravit ǀ kadar to veliko nesrezheno Muzh Boshyo je premishloval del. ed. m S. Ioan. Cryſoſtomus ǀ kadar letu je premishlual del. ed. m ta Bogabojezhi ſalvianus ǀ Kadar bi ti ſam ſvoie grehe premiſhloval del. ed. m ǀ kadar to britko martro Chriſtuſa Ieſusa je premiſhlual del. ed. m ǀ Kadar pak ſim primishloval del. ed. m de vſe taiſte spishe G. Bug ym je dal ǀ rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe rizhy je premisloval del. ed. m ǀ Kadar je leto ſapuvid premishluval del. ed. m ǀ kadar to veliko pregreho naſho je premiſhlval del. ed. m ǀ kadarkuli je primishlual del. ed. m de bo mogal od ſledne beſsede, miſli, inu djania rajtingo dati ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti gledal, inu pushtob, sa pushtobom premiſluval del. ed. m ǀ kadar je leto ostro rajtingo premiſhual del. ed. m ǀ po tem kir ſim premishoval del. ed. m ta danashni S. Evangeli ǀ shteridesset lejt je premishlovala del. ed. ž ǀ shpegle je prozh poſtavila, inu je premiſhluvala del. ed. ž ǀ Zhe my dalaj Svetu Piſsmu bomo premishlovali del. mn. m ǀ Iest neshelim N: N: de bi vy danaſs premishluvali del. mn. m te skriune lastnusti S. Duhà ǀ My nihdar nej ſmo tiga premiſhluvali del. mn. m ǀ de bi molili, inu Nebeſhke rizhi premiſhluali del. mn. m
pušeljc -a m šopek: na vſaketeram taleriu je bil en Pushilz im. ed. ǀ je bila puſtila smalat en pushilz tož. ed. is gartrosh ǀ pushilzi im. mn., zukar, inu marzapan, pomenio te troshte, inu veſſelje katere v'tem ſtanu vſhivat menio → pušelj
red prisl. vred: Angely nam exempel dado, de shnimi red bi ſe imeli jokati ǀ ſo nashli Detètce s'Mario njegovo Materjo red ǀ Domazha preſiza s'mejhuriam rejd yh je posherla ǀ sdaj pujdesh ushivat s'mano reid te nebeſke troshte ǀ s' nyh rodam rejdt ǀ naſhi ſaurashniki ſò bilij poshgali naſho priſtavo s' shitom rèd ǀ s'mano rejt perſerzhnu vaſs proſſimo
rojstvo -a s rojstvo: Ie gvishnu de Rojstvu im. ed. Iesuſa Christuſa je bilu zhudnu ǀ Rojſtvu im. ed. tuoje Porodniza Boshja Maria Diuiza veliku veſselje je oſnanilu vſimu volnimu ſvejtu ǀ od rojſtua rod. ed. Svetiga Franciſca ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih ta bogaboyezhi Appat Joachimus ǀ od sazhetka tiga svejta, do rojstva rod. ed. Marie Diuize ǀ h' ſpominu Svetiga Rojſtva rod. ed. ǀ NA PRASNIK SVETIGA, ROISTVA rod. ed. DIVIZE MATERE MARIE ǀ skriunust Roijſtua rod. ed. Chriſtuſa Iesuſa ǀ vidite KuliKaj dobriga nam je doshlu s'Kusi tu S. rojstvu tož. ed. ǀ ob suojm rojstvi mest. ed. ǀ Per ſvojm rojſtvu mest. ed. pak hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje ǀ nad tem s. Rojstvi mest./or. ed. vſi ſe bomo resveſselili ǀ s'tuojm s. Rojstuam or. ed. ſi na ſveit perneſla vſſe troshte, inu veſselje ǀ taushent lejt pred Rojſtvam or. ed. Chriſtuſa JEſuſa ǀ Veſselili ſe ſo tudi tij S. Angelzi nad rojstvam or. ed. Marie Divize ǀ Pred Roiſtuam or. ed. Chriſtuſa Jesusa, Praviza Boshia, taku rekozh, je bila perſilena shtrajfat ta greshni ſveit ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom Rojstvom or. ed. veſselilij prvo rojstvo prvorojenstvo: Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu tož. ed. Abelnavu, Patriarkat Abrahamau ǀ Eſau je bil sgubil ſvoje pervorajſtvu tož. ed. s' eno skledizo lezhe ǀ kadar je shlishal, de je sgubil ſvoje pervu rojſtvu tož. ed. ǀ Zhe Eſau je klagoval, dokler je bil sgubil ſvoje prevorojſtvu tož. ed.
smrdeč -a prid. smrdeč: karsnarje terbej shtimati, inu nikar yh sashpotovati, rekozh de je en ſmerdezh im. ed. m andverh ǀ ta skleda je bila negnusna, nesnashna, inu ſmerdezha im. ed. ž ǀ Smerdezha im. ed. ž, inu negnuſna v'greheh je leshala ǀ letu ſe nej ſpodobilu pravi S. Ambros, de bi v'taiſtem grobu poprej enu zherviu, inu ſmerdezhe im. ed. s mertuaſku truplu leshalu ǀ vſame en bokau ſmerdezhe rod. ed. ž uode ǀ ti karshenik vezh shtimash eno Krono, en kratik lusht tvojga ſmerdezhiga rod. ed. s meſſa ǀ raishi tvoje ſerze offrash eni ſmerdezhi daj. ed. ž ſtuari ǀ vezh en ſmerdezhi tož. ed. m dol., kratki lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ Jeſt vezh lubem eno ſmerdezho tož. ed. ž pershono ǀ S. Petra Herodesh je bil sapovedal poſtavit veno glaboko, inu ſmardezho tož. ed. ž jezho ǀ tu ſmerdezhe tož. ed. s koſslovu meſſu sa kashtruine meſſu predaio ǀ ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim mest. ed. m gnoju leshezhiga vidili ǀ S. Vitus v' tej ſmerdezhi mest. ed. ž kehi, kir velike neperloshnoſti je terpel ǀ enu malu moke v'ſmerdezhi mest. ed. ž vodi ſmozhene ǀ v'tvojm ſmerdezhem mest. ed. s ſerzu ǀ takushne dushe ſo ſmerdezhe im. mn. ž ǀ Filonides je bil taku poln ſmerdezhih rod. mn. ran ǀ Mojſſes ſvojo palzo v' te grenke, inu ſmerdezhe shterne tož. mn. ž poſtavi ǀ de bi pogaſsil v'ſvojm truplu te smerdezhe tož. mn. ž ijskrè ǀ tudi je bil te ſmerzhe tož. mn. ž gobe vudubil ǀ je te ſmerdezha tož. mn. s trupla jedil ǀ ſta prebivala v'teh ſmerdezhoh mest. mn. grobah teh mertvih ǀ v' ſmerdezah mest. mn. truplah teh greshniku prebivat nemore ǀ je bilu vſe blatnu, inu s'ſmerdezhimi or. mn. trupli nepolnenu
sramovati se -ujem se nedov. sramovati se: Se nimaio tedai ſramovati nedol. v'ſvojm Stanu oſtati ǀ ſe nemajo bati; ali ſramuati nedol. vſijh nijh grehou zhistu ſpovedat ǀ ſe nimam bati, inu sramovati nedol. ǀ Sposnam, inu ſe ſramujem 1. ed. ǀ ſe ſramuiem 1. ed. ſpouedat ǀ ſpovedat ſe n'hozhesh, inu ſramujesh 2. ed. ǀ vejsh sa taiſte grehe, katire ſe ſramuiesh 2. ed. spovedat ǀ ti ſe sramujesh 2. ed. s' ſobmi kakor en peſſ shkripat, shkripash pak snogami ǀ ſe nepreſtrashish, inu nesramujesh +2. ed. ǀ Koku ti moresh tu poshlushat, inu ſe neſramujesh +2. ed. ǀ ona ſe sramuje 3. ed. te, inu te grehe spovedat ǀ fantje ſo po nozhi k' ny hodili, inu tiga ſe ſramuje 3. ed. spovedat ǀ sakaj tedaj ſe boijte, inu ſramujete 2. mn. vashe grehe ſpovedniku povedat ǀ Kohu vij tu morite poshlushat, inu ſe nesramujete +2. mn. ǀ ſe ſramujejo 3. mn. prau ſpovedat ǀ pred ludij priti ſe ſramujeio 3. mn. ǀ klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio +3. mn. ǀ Ah ſramujſe vel. 2. ed., videozh taku dober, inu Svet exempel ǀ Ah ſramuiteſe vel. 2. mn., videozh dober exempel ǀ Je rejſſ, de ti Trinog ſe nej ſi ſramoval del. ed. m sapovedat moie persy teleſſne odresat ǀ ſe je ſramuval del. ed. m v'mej ludij priti ǀ petlati ſe je Sramoval del. ed. m ǀ spovedat pak ſe je ſramovala del. ed. ž ǀ tega pak ſe je ſramuala del. ed. ž Spevedat ǀ ſe je taku mozhnu prestrashila, inu ſramuvala del. ed. ž ǀ ona dua ſe neiſta ludy sramovala del. dv. m, inu shtrajfinge boshie ſe nejſta bala ǀ ob nyh pusledni uri, ſe bodo ſramovali del. mn. m de vezh en ſmerdezhi, kratki lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ dokler ſo bili vshe per lejtah, ſe ſo sramovali del. mn. m puſtiti obresat ǀ Ah koko ſe bodo ſramuali del. mn. m ǀ ſte ſe ſramuvali del. mn. m kershanski shivèti ǀ perpeleio Iſidoro taku umaſano, de Nune ſe ſo ſramovale del. mn. ž
tam prisl. tam: shlishi en straſhan glaſs s'Nebes, inu de je tam vſhe zheſs njega sklenenu ǀ aku vy tam gori vſhivate taiste Nebeſshke troshte ǀ tam nihdar nej deshia, snejga, inu vejtra ǀ tam gori je bil Dohter Svetiga Piſſma ratal
trošt -a m 1. veselje, radost: Ti trosht im. ed. teh nebeſſ ſe plakash ǀ nikuli trosta rod. ed., ampak veliko shalost imajo ǀ ym bom k'nyh nuzu, inu troshtu daj. ed. yskasal ǀ takushen trosht tož. ed. ſo pozhutili, de ſamy ſebe ſgruntat nei ſo mogli ǀ Iogry tudi ſo en takushen velik nebeſhki troſht tož. ed. pozhutily ǀ Inu letu s'mojm velikim troshtam or. ed. vidim ǀ s' troshtam or. ed. vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio ǀ karsheniki s' takorshnem velikem veſſeljom, inu troshtam or. ed. grosovite martre ſo preſtali ǀ Adrianus s' velikem veſſeljam, inu troſtam or. ed. je poshlushal ǀ vaſs bo do vekoma shpishal s'troshtom or. ed. Nebeshkim ǀ s'nje sveraio vaſhi troshti im. mn. ǀ veſſelje, troshti im. mn., lushti, inu bogaſtva njmaio ſtanovitnoſti ǀ je vse bila troshtu rod. mn. Boshijh nepolnena ǀ pokuſſi eno kaplo troshtou rod. mn. Nebeſkih ǀ vſym tem poſvetnim troshtam daj. mn. je bila odpovedala ǀ aku vy tam gori vſhivate taiste Nebeſshke troshte tož. mn. ǀ Sam Bug je vabil Angele vſhivat te troste tož. mn. Nebeshke ǀ telu bo plavalu v' mory teh nebeskih troshtah mest./rod. mn., inu v' veſſeljah ǀ kadar v'troshtah mest. mn., v'veſſelij, inu v'lushtah tiga ſvejta plaua ǀ inu io oskerbel s'dohounimi troshti or. mn. 2. tolažba, uteha: de bote taisto pusledno uro shlishali, taiste troshta rod. ed. polne beſsede ǀ k'troshtu daj. ed. tiga reuniga Mosha ǀ ſam Bug h'troshtu daj. ed. ga je bil saguishal, de pred ſmertio ga bo vidil ǀ vſai ta trosht tož. ed. bòm imela, de nej ſim shparala danarie, ne muie ǀ Kaj s'en trosht tož. ed. od mene zhakash, dokler Bug je tebe ſapuſtil ← stvnem. trōst ‛tolažba, uteha, zaupanje’
udariti -im dov. 1. udariti: de imà s' taiſto zhudno shibo po skali udarit nedol. ǀ ſe je potſtopil s' mezham, s' puksho, inu s' kameinam te Svete Pilde vdarit nedol., inu ranit ǀ s'shibo ga vdarish 2. ed. ǀ s'shibo yh udarish 2. ed. ǀ Vudari 3. ed. po ſkali, kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ s' shibo te tozhe, slane, ſushe nas vezhkrat udari 3. ed. ǀ raunu v' zhelu ga vdari 3. ed. ǀ Koin nesasaj vdarij 3. ed. ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu vdario 3. mn. ǀ udarite vel. 2. mn. na Saurashnike ǀ tepite ga mozhneshi, vdarite vel. 2. mn. ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ de bi tebe grum udaril del. ed. m ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril del. ed. m ǀ je bil vudaril del. ed. m pò lufftu ǀ Boleſan mu je v'glavo udarila del. ed. ž 2. napasti: zhes Israeliterje udario 3. mn., ter veliko yh pobyeio udariti se udariti se: ſi ſe ven kamen vdaril del. ed. m, ali spodersnil ǀ de ſe najſo ſpodli, ali udarili del. mn. m dol udariti odkloniti, zavrniti: kadar bi proſsil shlahtnu vinu, ali Nebeshke troshte, prou bi njemu ſe doli vudarilu del. ed. s, ali eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete nemore doſezhi ǀ vſe y bom doli udarla del. ed. ž, kar kuli bò proſſila ven udariti postati, zrasti, narediti se: Variteſe de ſe nebote shenili, inu moshile po vashi ſamavolnoſti, po vashih sheljah, inu nori glavi, ſakaj vam bo hudu vun udarilu del. ed. s
upanje -a s upanje: letu moje vpajne im. ed. ima grund ǀ naſhe vupajne im. ed. veliku s' ſtraham bò smeshanu ǀ nam greshnikom je tudi vpaine im. ed. danu od ſmerti gori vſtati ǀ Sa tiga volo tu upaine im. ed. v' miloſt Boshio nam je potrebnu ǀ vaſhe naprej vſetje, inu vppajne im. ed. nebò ſtanoſtitnu ǀ Dohtarij nej ſo vupajna rod. ed. imeli njega osdravit ǀ bres vſe miloſti, inu vpaina rod. ed. bodo v' pakli od hudizhou vekoma martrani ǀ Tedaj nej vpanja rod. ed. de bi takorshni navajeni greshniki mogli isvelizheni biti ǀ aku ta seleni maioron tuojga vupajnia rod. ed. je uſagnil ǀ on pak ſe je dershal vpajna rod. ed. gnado, inu miloſt Boshjo doſezhi ǀ kakor en gorezhi vogal pres upajna rod. ed. dò vekoma ene kaple vodè doſezhi ǀ ſtonovitni per temu vpainu daj. ed. oſtati ǀ vſe nyh vpajne tož. ed. ſo poſtavili v'Ozheta Nebeſkiga ǀ de bi vpajne tož. ed. sgubili isvelizheni bity ǀ Tem zagovitnym vupajne tož. ed. da ǀ Jeſt imam dobru vpaine tož. ed. ǀ Na letu ſim jeſt upaine tož. ed. dobil ǀ Imamo urshoh upajne tož. ed. imeti ǀ vſe ſvoje uppajne tož. ed. je v' G. Boga poſtavila ǀ v'Kateriga tij starishi vſe nijh vupaine tož. ed., troshte, inu veſselje postavio ǀ imam v'Mojga G. Boga upajnie tož. ed. ǀ vſe nijh vpajnie tož. ed. so k'Christuſu postavili ǀ V' ſvoje Priatelne nema vupajnie tož. ed. poſtavit ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro potroshtan biti, inu pravu vupane tož. ed. imeti ǀ aku s' prauo pohleunoſtio, vpajnam or. ed., inu andohtio G. Boga proſsimo, inu molimo ǀ imamo molit aku hozhemo uslishani biti s' pravem upainam or. ed., s' veliko pohleunoſtio ǀ s' upajnam or. ed. de gori v' nebeſſa bom vſet ǀ Proſſili ſo ta mladi Tobias, inu njegova Neueſta Sarra s' pravem upajniam or. ed., pohleunoſtio, inu andohtio ǀ tudi mij s'pravim vupajniam or. ed. rezimo ǀ s' uppajnam or. ed., de ti bosh taiſtom na pomozh prishal ǀ s' vpainam or. ed., de ſi lih greshnu shive, vener skuſi miloſt boshio bodo eno dobro ſmert ſturili ǀ s' pravem vkupajnam or. ed. recite ǀ de s'novim veſeliom Nebeſsa, semlo s'vupajnom or. ed., paku s'ſtrahom napolnili na upanje na upanje, naposodo: Antvarhar te proſsi na vupaine, de bi ſvoje nage otrozhizhe mogal pokriti ǀ ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti, de je vſe navupaine dall, inu respoſodil
uživati -am nedov. 1. uživati: od lushtau tiga meſsa ſe lozhiti, katere s'mladiga je bil navajen vshivat nedol. ǀ sazhne miſlit koku bi mogal Nebeſsa vſhivat nedol. ǀ y nej perpushenu oblizhe Boshie, inu nebesku veſſelje ushivat nedol. ǀ Boshje oblizhe gledat, inu uſhivat nedol. ǀ rajſhi hozheo do vekoma v'pakli goreti, Kakor v'Nebeſsih Oblizhe Boshje vshiuati nedol. ǀ Zhistost sa lon bo imela tu lepu oblizhe Boshje do vekoma vſhivati nedol. ǀ de bi neshelil dosezhi, inu vshivati nedol. v' nebeſſih erbiszhino tiga vezhniga pozhitka ǀ sdaj pujdesh ushivat namen. s'mano reid te nebeſke troshte ǀ de bi tebi sadubil blagu, kateru sdaj ushivash 2. ed. ǀ s'enu maihinn blaga, kateru en kratik zhaſs vshivash 2. ed. ǀ ta kateri ushiua 3. ed. te troshte Nebeſke ǀ sdaj vshe v' nebeſſih ſe veſſeli, inu oblizhe Boshie vshiva 3. ed. ǀ rada per pokoiu vshiua 3. ed. skuſi ſveto molitvo ǀ kar v' dolini teh ſolſſ ushivamo 1. mn. je sa to nepametno shivino, inu sa nashe truplu ſtuarienu ǀ kaj my maramo, de li tudi my vshivamo 1. mn. ǀ vy tam gori vſhivate 2. mn. taiste Nebeſshke troshte ǀ kadar pak te posvetne lushte, inu kratke zhaſse vshivate 2. mn. ǀ nashe blagu ushivate 2. mn., po nashih grobah hodite ǀ sdaj obilnu Nebeſhku krajlevſtvu vshivaio 3. mn. ǀ vashe blagu erby ushivaio 3. mn., inu na vas nespolnio ǀ vshivaj vel. 2. ed. nje lepoto de ſi lih Bug je prepovedal ǀ Vshivaimo vel. 1. mn. lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi ǀ Jeſt ſim ner poprei nye lepoto vshival del. ed. m ǀ Vſe kar ſim na ſvejtu ushival del. ed. m, kakor de pi s'ozhmy trenil je preshlu ǀ je vſhival del. ed. m ta ſvejt ǀ debi vſhiual del. ed. m ſvojo lubo ǀ leta tiza de bi od bliſi ushivala del. ed. ž tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela ǀ ona bo tvoje blagu vshivala del. ed. ž ǀ de bi vekoma Nebeshku veſſelje neushivala +del. ed. ž ǀ do vekoma bodo vshivali del. mn. m te troshte nebeske ǀ bomo ushivali del. mn. m mladoſt bres ſtaroſti ǀ drugi bodo taistu krivizhnu ſpraulenu blagu tuoje vshiuali del. mn. m ǀ bodo oblizhe Boshje vſhivali del. mn. m ǀ de budemo prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale del. mn. ž ǀ do vekoma oblizhe Boshje bodo ushivale del. mn. ž 2. zauživati: vij raijshi hozhete dellat, koppat, inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke shpishe vſhiuat nedol. ǀ Nej hotel v'hisho pojti vshiuat namen. taiste perpraulene spishe ǀ obena spisha nepride na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal, kruh, vinu, meſsu, sozhiuie, inu vſe tu kar vſhivate 2. mn., Bug vam poſhle ǀ ony v' tem zhaſſi mleku od nyh vshivaio 3. mn. ǀ Vshivaj vel. 2. ed. tedaj po goſtem leto arznio ǀ po goſtim andohtlivu vshivai vel. 2. ed. leto Boshjo arznio Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ Pridite, inu vshivaite vel. 2. mn. Moje Svetu Reshnu Telu ǀ je te shpishe veliku lejt vſhival del. ed. m ǀ kadar bi on bjl imel lubesan pruti ſvojmu bratu, bi bil taistu dobru koſsilu vſival del. ed. m
večen -čna prid. večen: ta ſmertni greh je vezhni im. ed. m dol. Saurashnik Boshy ǀ O moj Vezhni im. ed. m dol. Bug ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna im. ed. ž ſmert ǀ takrat naſha ſmert nebò ſmert, temuzh enu vezhnu im. ed. s shiveine, inu pozhitik ǀ ſe ne boyte G: Boga, inu tiga vezhniga rod. ed. m paklenskiga shpota ǀ pred G. Bugam ſilnu velike inu uezhniga nebeskiga rod. ed. m lona uredne rataio ǀ ſe najdeio v'veliki nevarnosti te vezhne rod. ed. ž ſmerti ǀ danaſs ſe je perkaſala ta lepa saria tiga vezhniga rod. ed. s sonza ǀ je imela suoj andohtlivi folk rejshit od sodbe vezhnjga rod. ed. s pogublejna ǀ k' vezhnimu daj. ed. m ſpominu ſò na en kamen ſturili tu huale vrednu djaine saresat ǀ tiga greshniga zhloveka k' vezhni daj. ed. ž ſmerti obſodi ǀ de bi yh k'vezhni daj. ed. ž paklenske martri obſodil ǀ pujde k' vezhnimu daj. ed. s veſſelju ǀ nje spuvid bi ij K'vezhnimu daj. ed. s fardamaniu shlushila ǀ Vy pak gnado mojo, kakor Iudash Iſhkariot h'vezhnimu daj. ed. s pogublejnu ſte obernili ǀ ſa lon prajmeio ta vezhni tož. ed. m dol. pozhitik ǀ de bi to vezhno tož. ed. ž krono ſi sashlushili ǀ v'to vezno tož. ed. ž marto obſodel ǀ k'sadnimu tu vezhnu tož. ed. s ſhiulejne doſesheio ǀ v'vezhnu tož. ed. s pogublejne pahneni ǀ G. Bug vaſs bo polonal s' tem vezhnem or. ed. m lonam ǀ on ſam nam samore pomagat, inu s' vezhnim or. ed. m lonam polonat ǀ aku vy s'vezhno or. ed. ž ſmertio bote sdaj vmerli ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno or. ed. ž shkodo Sposnal vni ſlushabnik Portugalskiga Kraila ǀ mislite, de leta pravizhni Bug bo vashe pregreshna della polonal s' tem nebeskim vezhnim or. ed. s veſſeljam ǀ Pitagorici pravio de Bug s'enim vezhnim or. ed. s malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm zhistim tij vezhni im. mn. m troshti ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo … koku veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile, inu reslushtale te Nebeſke, katere ſò popolnoma dobre, inu vezhne im. mn. ž ǀ sa volo teh vezhnih rod. mn. shtrajfing ǀ Jeſt hozhem tebi dati moje nebeske shaze, vezhne tož. mn. m troshte ǀ Ony ſe ſo podali lushtam tiga ſvejtà, inu meſsa, kateri yh nemorio naſitit, ampak v'te vezhne tož. mn. ž reve perpravit ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne tož. mn. ž grenkusti
ves vsa zaim. ves: vus im. ed. m je bil reſtargan ǀ S. Paulus ſe je bil vuſs im. ed. m preobernil v' Chriſtuſa ǀ perlin gnade Boshje vezh vela kakor vuſſ im. ed. m volni ſvejt ǀ na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti, inu vuss ſivu im. ed. m je bil ratal ǀ Bug bo poslal eno veliko kugo, de vſa im. ed. ž shivina bo pozerkala ǀ pertezhe niegova ner lubishi Hzhy, vſſa im. ed. ž vjokana ǀ gleda ta stari ozha de suknja je vsa im. ed. ž Krijvava ǀ Vſsa im. ed. ž svetust, inu andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ on je veroval, inu uſa im. ed. ž njegova hisha ǀ Tedaj vſe im. ed. s vaſse dellu, inu skerb je sebstojn ǀ prezej vſe im. ed. s pepel rata ǀ vſeje im. ed. s+ perplaunenu ǀ on je tebe reshalil pres vſiga rod. ed. m urshoha ǀ sa isvelizhaine uſiga rod. ed. m ſveita ǀ Kryvavi put is vuſiga rod. ed. m shivota je potil ǀ vſe rod. ed. ž zhasti, inu lubesni je vreden ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga rod. ed. s nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt ǀ strah Boshij je en sverik, inu sazhetik vſiga rod. ed. s dobriga djania ǀ ty greshni, inu hudobni imaio uſiga rod. ed. s obiluu ǀ de ſi lih bi vam vſega rod. ed. s blage nebily odnesli ǀ Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus vſimu daj. ed. m folku je bil naredil ǀ ſe imamo odpovedati vſi daj. ed. ž boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom ǀ Jeſt ſe sdaj odpovejm vſimu daj. ed. s timu, katiru je zhes tvojo Sveto volo ǀ nyh ſerze ſe je bilu omezhilu, v' nebeſſa salubilu, inu odpovedalu uſimu daj. ed. s timu, kar ſveit, inu meſſu samorio zhloveku dati ǀ shabe ſo bile vus tož. ed. m Egypt, inu Faraona premagale ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs tož. ed. m shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ na vuſ tož. ed. m glaſſ bi ſe bila sazhela ſmejati ǀ na uus tož. ed. m glaſs je bil sapeil ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu, vuſſ tož. ed. m shivot reſekan, inu reſtargan ǀ taiſtu sapovej na vſs tož. ed. m glaſs brati ǀ valluvi ſo vsh tož. ed. m zholn pokriuali ǀ na vaſs tož. ed. m glaſs ſe je ſmejala ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga tož. ed. m ži. kryvaviga, inu odertiga ǀ poshle kugo, ter vſo tož. ed. ž shivino pomorij ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo tož. ed. ž Egijptarsko deshelo postavil ǀ Jeſt ſim vſſo tož. ed. ž semlo obhodil, inu obgledal ǀ sdaj uſso tož. ed. ž kupzhijo na raishi imam ǀ vſe tož. ed. s nijh vpajnie so k'Christuſu postavili ǀ vſe tož. ed. s kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale ǀ ob uſe tož. ed. s pride, kruha strada, petlat more pojti ǀ vse tož. ed. s tu nar hushi od tebe rezhe ǀ tezhe sa leto ſgubleno ouzhizo, katera navſe +tož. ed. s letu ſe nej hotela vſtanoviti ǀ po vſim mest. ed. m AEgypti nej bilu garshih ǀ po vſi mest. ed. ž ſili hozhe de ijm ima eniga Malika ſturiti ǀ Pithias po vſy mest. ed. ž ſili je hotel rihtan biti na mejſti ſvojga Priatela Damona ǀ po uſi mest. ed. ž ſilli je taiſto hotel imeti ǀ per vſem mest. ed. s tem veſsela biti ǀ vſem mest. ed. s ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ je na tebe, inu tuoje otroke posabil, kir v'Sijm mest. ed. s pomankajnie imate ǀ de bi rada pred vſem or. ed. m ſvetom tuoj greh ſpovedla ǀ s'vſem or. ed. m fliſſam ſe bom pomujal ǀ ta Tempel bo njegou duor obvarval pred vojsko, kugo, ogniam, potreſſam, inu pred vſo or. ed. ž neſrezho ǀ Lucifer s'vſo or. ed. ž ſvojo mozhio bi ſe vaſs bal, inu bejshal od vaſs ǀ s'uſo or. ed. ž nasho lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem or. ed. s tem kar je shkodliviga ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem or. ed. s seliszhem ǀ nihdar nebodem nehal tebi pomagat, inu tebe pred vſim or. ed. s tem hudim varvat ǀ kateriga taku obilnu s'vſem or. ed. s potrebnim oſkerbj ǀ aku bom dober, inu pokoren s'vſim or. ed. s me hozhe oſkerbeti ǀ vſy im. mn. m Purgary, inu Gospoda ſo k'nogam sa nimy shli ǀ v'uashi pak hishi vſy im. mn. m ſo sdravi ǀ eno nuzh vſij im. mn. m ti pervu roijeni ſo bilij pomerlij ǀ Vſi im. mn. m studenzi, inu potoki krijvavi ratajo ǀ vsy im. mn. m vashi lushti hitru bodo minili ǀ uſy im. mn. m Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ǀ uſi im. mn. m ukupaj vpijejo ǀ nej v'madeshana Kakor vsi im. mn. m ti drugi Admavi otrozij ǀ uſij im. mn. m glidi ſe ſo na nyh shiuotu tresli ǀ vsij im. mn. m ludje bodò nashe ner skriunishi grehe vidili ǀ kadar bi bili vſii im. mn. m Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ zhes katerige Nebo inu vſu im. mn. m Elementi ſe ſo vſdignili ǀ vſe im. mn. ž gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj ǀ kej tedaj vſe im. mn. ž/s lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio ǀ uſe im. mn. ž zèſte, poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ vse im. mn. ž shivali Adamu, inu sui eno martrvshko vojsko nepovedat ǀ vſse im. mn. ž te druge nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ de bi ſe vſa im. mn. s zhloveska ſerza v'tebe ſalubila ǀ od vſyh rod. mn. sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ de bi vedli listnust, inu naturo vſijh mest. mn. stuarienijh rezhij ǀ je sazhetik vſih rod. mn. dobreh del ǀ ſò saperti od vſeh mest. mn. krajou, kakor jetniki ǀ Ti ſi taiſti zholn uſyh rod. mn. gnad Boshijh poln ǀ od vsyh rod. mn. ſapusheni ǀ s. gnade deleshni bote ratali, inu odpushzhajne vsijh rod. mn. grehou doſegli ǀ orly, kadar pozhutio to merho od uſeh rod. mn. kraju ukupaj letio ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH rod. mn. LUBEH SVETNIKOU ǀ je bil zhast vſiih rod. mn. Egijpterski Kron ǀ sa isvelizhaine vſſyh rod. mn. ludy ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih rod. mn. ſapushen ǀ Christus vſig rod. mn. naſs vbogih Sirotiz imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil v'Nebu ǀ vſem daj. mn. napumozh pride ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim daj. mn. sadosti mogal sturiti ǀ vſym daj. mn. tem poſvetnim troshtam je bila odpovedala ǀ kakor vſijm daj. mn. Adamavim otrokom ſe ſgodij ǀ Gdu vaſs Bogu, inu uſem daj. mn. Angelom inu Svetnikom perporozhuje ǀ Sjroch vſjm daj. mn. sapovei ǀ kadar bi jeſt oblaſt imel, bi hotel prepovedat, uſym daj. mn. Mashnikom, de bi nihder dua h'Poroki neprepuſtli priti, aku poprei S. ſapuvide neſnaio ǀ vſe tož. mn. m hribe, inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat uſe tož. mn. m ludij ǀ oshivj truplu, inu vse tož. mn. m naſhe glide ǀ s'tuojm s. Rojstuam ſi na ſveit perneſla vſſe tož. mn. m troshte, inu veſselje ǀ v'vſe tož. mn. m grehe bi bil padal ǀ vſe tož. mn. ž druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ prezej ſo vſe tož. mn. ž/s druge opravila ſapustili ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe tož. mn. ž gnile ǀ vse tož. mn. ž njegove Svete Sapuvidi prelomili ǀ te strashne ſturi ſerzhne, de v ſe tož. mn. ž matre veſselu preneſsò ǀ v'vſe tož. mn. ž nevarnosti ſe poda ǀ kadar bi jest vſa tož. mn. s moja djanja bil G. Bogu h' zhasti offral ǀ po vſyh mest. mn. meſtah my vidimo de tize na oknah ſe vidio, inu poyè ǀ Sa tiga volo vſyh mest. mn. nashjh potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ na vſijh mest. mn. S: Altariah, nam je perpravil ta s: kruh ǀ k'ſadnimu sklene, de hozhe piſſat po vſih mest. mn. deshelah ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem fliſſom po vſeh mest. mn. kotah ǀ po vsyh mest. mn. gaſſah, po vſyh mest. mn. hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili, inu Chriſhan ǀ Saul v' ſyh mest. mn. vishah yszhe Davida umorit ǀ jest ſim ſe vſijh mest. mn. vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ pomagaj meni vſih mest. mn. moih potrebeh ǀ uſyh mest. mn. vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ shiher uſijh mest. mn. uashyh skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ Bug v'vſijh mest. mn. vishah ga shtrajfa ǀ s'krijvash v'ſijh mest. mn. vishah tuoj greh pred mosham ǀ v'ſih mest. mn. rezhejh, katere je G. Bug ſtuaril ima biti en Gospodar, Firsht, ali Capitan, kateri te druge regera ǀ lasejo po vſijKotah mest. mn.+ ǀ Noeſ v'mej vſimy or. mn. ludmy tiga ſvètà nar vekshi gnado od G: Boga je bil doſegil ǀ je tu ner manshi mej vſemi or. mn. ſemeni ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij or. mn. ſtuarij, katere je Bug ſtuaril ǀ de bi Diviza Maria, s' uſimy or. mn. Svetniki sa njega proſſila ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy or. mn. leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi or. mn. ſvojmi glidmy ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi or. mn. glidamij ǀ je bila, ta nar pohleuuishi v'mej ſimi or. mn. Nunami ǀ Elcana je v' mej vſemij or. mn. drugimi ner ble lubil Anno ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi mirakil v'mei vſemy or. mn. ǀ v' mei uſemi or. mn. molytvami leta je ta ner lublishi ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy or. mn. boshimij arzniami neosdravi ǀ ſam ta ner vishishi Mashenik Joachim s'úſemi or. mn. Duhouni je ny nepruti shal ǀ Ta druga shivina s'vſimij or. mn. shtirimij po ſemli hodi ǀ s'vſimi or. mn. glidamij ſi shlushil hudizham ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij or. mn. svesdamij, inu Planèti O ves čihrn glej → čihrn, o ves voljni glej → voljan
veselje -a s veselje: vſaka slatkuſt ima ſvoio grenkuſt, vſaku veſſelje im. ed. ſvojo shaloſt ǀ ſe vidi veſselje im. ed. v'teh stareh ozhakoh ǀ Letu bodi cellu lejtu vaſhe veſelje im. ed., trosht, inu pomozh ǀ ſedaj ostanesh ob moj pusledni uri edinu moje veſsèlje im. ed. ǀ de bi goſli, inu trobente prizhe bile njegoviga veſſelja rod. ed. ǀ my bomo od vaſhiga veſselja rod. ed. govorili ǀ od veliziga veſſelia rod. ed. bi samaknena oſtala ǀ de bi imeli od veſſejla rod. ed. godit, inu trobentat ǀ gori od veſselia rod. ed. saupye ǀ Aku pak Nem.N. hozhemo daleshni biti te danashne gnade, inu veſsejla rod. ed. ǀ Angeli na Nebeſsyh od veſsejlja rod. ed. ſo ſapeli ǀ Neshliſhite, KoKu lepu od veſsela rod. ed. poije ǀ kadar vaſs bo s'tiga reuniga ſvejta h'timu nebeshkimu veſseliu daj. ed. poklizal ǀ pujde k' vezhnimu veſſelju daj. ed. ǀ priti h' temu vezhnimu pozhitku, inu nebeskimu veſſeliu daj. ed. ǀ taku tudi my vam bomo K'veſselju daj. ed. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo nyh ſrezho, veſſelje tož. ed., inu troshte ǀ jest imam veliku veſselje tož. ed. prebivat per te pravizhneh ǀ veliku veſelje tož. ed. dusha, inu telù tiga pravizhniga zhloveka bodo ta zhaſs imeli ǀ vſe njega veſselie tož. ed., inu troshte per teh s: Ranah je imel ǀ ſe pofliſſaio na ſemli kratik zhaſs veſſelie tož. ed., inu lushte tiga ſvejtá vshivat ǀ tu vezhnu veſsèlje tož. ed. ſi sashlushit ǀ vſe veſseilie tož. ed. tiga ſveta v'shaloſt preobernesh ǀ Danaſſ ty Angeli Nebeſhkj veliku veſſejle tož. ed. oſnanio ǀ v'troshtah, v'veſſelij mest. ed., inu v'lushtah tiga ſvejta ǀ v'veſſely mest. ed., v'troshtah, lushtah, per dobrem ſdravij shiveti ǀ vſelej terplejne gre pred veſſeljam or. ed. ǀ ſo ſe obveſelili s' prevelikim veſſeljom or. ed. ǀ s'velikim veſseliam or. ed., inu troshtam pudejo v'ſvoje truplu ǀ ſo njega s'velikim veſſeliam or. ed., inu zhaſtio na ſtol S. Petra poſtavili ǀ leto je bil s'velikem veſseljam or. ed. ſvoje shlahte porozhil ǀ njegou ozha s' veſſeilam or. ed. ga je bil v' ſvoio gnado vſel ǀ s'novim veſeliom or. ed. Nebeſsa, semlo s'vupajnom, paku s'ſtrahom napolnili ǀ s' veſseljom or. ed. je bil prejel ǀ ſvojo shlahto, inu ſoſesko s' veſſejlom or. ed. je bil napolnil ǀ Katero ti Angeli s'velikim vſseliom or. ed. zhastè, inu hualio ǀ s'veſſeljam or. ed. bo ſvojo butaro noſſil ǀ na pleſs pojde po nozhi s'veſseljom or. ed. ǀ te arznie pak sa sdravje tiga teleſsa de ſi glih ſo grenke s'veſselom or. ed. yh popye ǀ ta Gospud s'veſseliam or. ed. je te shpishe veliku lejt vſhival ǀ kulikain mrasa, inu urozhine volnu, inu s'veſseljam or. ed. je prenesla ǀ na ſemli s'veſseljem or. ed. te potrebne, lazhne, inu shejne je oskerbel ǀ s'veſsejlom or. ed. ſe sazhne postit ǀ s'veſseilom or. ed. yszhes ſmert ǀ ſo takushne strashne, inu britke martre s'veſselim or. ed. prenesli ǀ greshne veſſelja tož. mn. vshivaio ǀ telu bo plavalu v' mory teh nebeskih troshtah, inu v' veſſeljah mest. mn.