alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma, nejasnega izvora - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bolečína -e ž (í)
1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: bolečina je malo popustila; čutiti, imeti, trpeti bolečine; njegov krik je izražal bolečino; lajšati bolečine; kričati, stiskati zobe od bolečin; huda, pekoča, topa bolečina; bolečine v križu, v prsih; zdravilo proti bolečinam / porodne bolečine
2. občutek duševnega trpljenja: bolečina mu kljuje v srcu; duševne bolečine; sin mu je prizadejal veliko bolečin; pesn. bolečina slovesa; zastar. srčne bolečine
3. zastar. boleče mesto, rana: če pritisneš kamen na rano ali kako drugo bolečino, pa ti odleže

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

boléhati -am nedov.
na čem/za čim biti dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan
SINONIMI:
zastar. bolovati, knj.izroč. pobolevati, star. trpeti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

boléhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan
Mati že /dolgo/ boleha.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan na čem / za čim
/Zaradi pitja/ je /dolgo/ bolehal na jetrih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

brez [poudarjeno brèz-] predl. z rod.
1. lastnostni otrok ~ staršev; človek ~ vesti; oditi ~ slovesa; napadati ~ ozira na žrtve ne glede na žrtve; izginiti ~ sledu
2. vzročnostni iti v disko ~ dovoljenja staršev |čeprav starši niso dovolili|; ~ pomoči sosedov bi težko živel |če mu ne bi pomagali|; Tudi ~ tebe bi bili zmogli |čeprav ne bi bilo tebe|; To je ~ nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; Vstopil je, ●~ da bi potrkal ne da bi potrkal
3. vezljivostni biti ~ dela; trpeti ~ konca in kraja
4. izpust., prakt.sp. Želite sobo s kopalnico ali ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

brídek -dka -o stil. -ó prid., bridkêjši tudi brídkejši (í ī)
1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi
● star. bridka martra križ s podobo Jezusa Kristusa
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota
2. star. oster: bridki meč; bridka sablja
3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

céna Frazemi s sestavino céna:
plačáti visôko céno [za kàj], popóprane céne, za nobêno céno, za vsáko céno, zasoljêna céna, zasoljêne céne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dàle prisl.
1. dalje, izraža premikanje od določenega mesta: dale idoucsi odnut KŠ 1771, 12; vszáki dén dale naprêido AI 1875, kaz. br. 3; dale AIN 1876, 27; Mérovno je dale šô BJ 1886, 5
2. naprej, nadalje: ino dale vdvaiſzetom ouſzmom verſuſſi TF 1715, 19; Proſyim tebé dalle tüdi ABC 1725, A5b; I na dale opomina KŠ 1771, 540; da bi 'ze dale ne mogli trpeti KŠ 1771, 618; tak dale pride i tvoj rázum KM 1790, 20; Ki brs zacsne, dale pride KAJ 1870, 11; Na dale dvá závca AI 1875, kaz. br. 7
nájdàle najdalje: od právoga Boſiega návuka naidale vkrai zabloudi TF 1715, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dávek Frazemi s sestavino dávek:
kŕvni dávek, plačáti dávek čému/na kàj, za kàj, plačáti kŕvni dávek, pobírati kŕvni davek, zmánjšati kŕvni dávek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

depresíja depresíje samostalnik ženskega spola [depresíja] STALNE ZVEZE: manična depresija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...
dežêla Frazemi s sestavino dežêla:
devêta dežêla, dežêla tisočérih jézer, dežêla vzhajajóčega sónca, íti v kŕtovo dežêlo, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, obljúbljena dežêla, odíti v kŕtovo dežêlo, správiti kóga v kŕtovo dežêlo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

disleksíja -e ž (ȋ)
med. motnja sposobnosti branja in pisanja: trpeti za disleksijo; otrok, učenec, odrasli z disleksijo; posamezniki z disleksijo ne kažejo enakih vzorcev težav; imel je težjo obliko disleksije; učne težave zaradi disleksije; disleksija in avtizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dotrpéti -ím dov. dotrpljênje; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) kaj ~ poraz; vznes. Dotrpela je naša mama |umrla|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dotrpẹ́ti – glej trpẹ́ti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dùgo prisl. dolgo: ako ſchés dugo ſiv biti TF 1715, 14; ako schés dugo siv biti ABC 1725, A4a; ako hocſes dugo siv biti SM 1747, 45; i dugo 'zivés na toj zemli KŠ 1754, 29; i zvünejsnye delo dugo vö ne oſztáne KŠ 1771, 437; kaj ſze tak dugo midi vu czérkvi KŠ 1771, 162; 'Zivi dugo lejt ti naſega Krála BKM 1789, 37; notri pa nemore tak dugo, da bi szkoro KOJ 1848, 4; Kak dugo de sze pozdigávao nad menom TA 1848, 10; sztári mertüki szo nam dugo szlu'zili AI 1875, kaz. br. 6; Zima je dugo ne odisla AI 1875, kaz. br. 8; svojemi gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8
dùže bolj dolgo: csi du'se tém bli'se k-grobi KOJ 1845, 134; da bi Atila du'se 'sivo KOJ 1848, 5; Ki od 15 dnévov na du'ze vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; nemorem sze 'se du'se zadr'sati, ka nebi prikázao KOJ 1833, IIII; vu nevoljái ſzveczki duſe ſiveti SM 1747, 57; Csáſzi Boug du'ze 'zivé te hüde KŠ 1754, 34; ſzam nej mogao du'ze trpeti KŠ 1771, 618; tvoje ime ne dr'zi du'ze BKM 1789, 327

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dušíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj s težavo dihati v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje
Planinci so se dušili pod snegom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

edínščina, f. die Einsamkeit, V.-Cig., Jan.; die Kinderlosigkeit, C.; — das Elend, die Armut, Dict., Cig., Jan., C.; v edinščini živeti, Z.; izza edinščine neredno življenje, Zv.; edinščino trpeti, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ednáko prisl.
1. enako: Radoſzt i 'zaloſzt ednáko trpeti KŠ 1754, 133; Tej ſzo vſzi bili ſztálni ednáko vmolitvaj i vproſnyaj KŠ 1771, 342; ár vſze ednáko lübis KM 1783, 18; ino bi ednáko dvorili Grkom i 'Sidovom KM 1796, 121; bogate kam nevolne ednáko kraj jemlé SŠ 1796, 52; teskoucso ednáko vkup trpeti SIZ 1807, 24; na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1833, V
2. prav: gúcsao je ednáko KŠ 1771, 125; známo, kaj ednáko gucsis i vcsis KŠ 1771, 239
3. naravnost: Paveo pa ednáko na tanács glédajoucsi ercsé KŠ 1771, 413; ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407; Piroska je pa ednáko k-materi szvojoj bê'zala KAJ 1870, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

glád -ú in -a m (ȃ)
1. občutek potrebe po jedi; lakota: najhujši glad ga je že minil; nič več ne čuti gladu; utešiti glad; v prijetni družbi je čisto pozabil na glad / pri njih ji ne bo treba trpeti gladu; pren., ekspr. glad po zemlji
2. pomanjkanje hrane: začel jim je groziti glad; tisoči so umirali od gladu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

glédati -am nedov. glèj/glêj glêjte, star. glédi -te, -ajóč, -áje; -an -ana; glédanje; (-at) (ẹ́ ẹ̑)
1. koga/kaj ~ film; Zakaj me tako čudno ~aš; ~ slike ogledovati; poud.: Tega početja ne morem več ~ |prenašati, trpeti|; postrani ~ koga |ne marati ga|; Glej ga, tamle gre |izraža opozorilo|; Glej ga, ti si |izraža presenečenje|; knj. pog. Glej ga, kako ti zna |izraža navdušenje, veselje|; gledati na koga/kaj Kako ~aš ~ svoje delo; poud.: ~ samo na dobiček; ne ~ ~ stroške; Zelo ~a ~ obleko; ~ ~ vsak tolar |biti zelo varčen|; knj. pog. gledati po kom Dekle že ~a ~ fantih |kaže zanimanje zanje|; knj. pog. gledati za kom Rad ~a ~ ženskami
2. ~ in nič videti; Iz žepa mu ~a steklenica |moli, štrli|; Šola ~a na jug |je z licem obrnjena|; lepo, prijazno ~; poud.: črno ~ |biti jezen|; ~ kakor tele v nova vrata |zelo neumno, začudeno|; ~ kakor miš iz moke |s priprtimi očmi|
glédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud.: Rada se ~ata |zaljubljena sta drug v drugega|; ~ata ~ kakor pes in mačka |sovražita se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

glušíti, -ím, vb. impf. taub machen, betäuben, Mur.; glušeče ploskanje, Cig. (T.), Zv.; — g. koga, einem die Ohren voll schreien oder reden, durch Bitten u. dgl. belästigen, behelligen, Cig., Kr.; tega ne morem dalje trpeti, da me le-ta vdova tako gluši, Trub. (Post.); kaj bom kralja glušil? Jap. (Sv. p.); g. gospodo, die Behörde behelligen, zato te ne bom glušil, deshalb werde ich dich nicht behelligen, Svet. (Rok.); — g. se, die Ohren verschließen, nicht anhören wollen: ali se jim bomo še vedno glušili, ki žele z nami pobratiti se, Vrtov. (Vin.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

gospǫ́ščina, f. 1) der Herrenstand; tudi nji je dišala gospoščina, LjZv.; — 2) die Obrigkeit, Meg.; deželska in duhovska g., Trub.; od hude gospoščine silo in vse zlo trpeti, Dalm.; — 3) das Dominium, die Grundherrschaft, Cig., Jan.; — der herrschaftliche Grund, Svet. (Rok.); — 4) vormals: die Abgaben und Leistungen an die Grundherrschaft, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

gòtov -a -o prid.
1. pripravljen, voljan: Zmosni Bog jaſz ſzem gotov SM 1747, 91; Goſzpodne, ſztebom ſzam gotov i v temniczo i na ſzmert idti KŠ 1771, 247; Düjh je iſztina gotov, ali tejlo je ſzlabo KŠ 1771, 90; gotov ſzam vſza trpeti KMK 1780, 72; Goszpodne, gotova je düsa moja KM 1783, 2; povedali ſzo Sauli, ka je natou gotov Dávid KM 1796, 56; vaſe vrejmen je pa vſzigdár gotovo KŠ 1771, 288; niti za grdi dobicsek, nego zgotovoga ſzrczá KŠ 1771, 712; Vcsini me Vu vſzem gotovoga BRM 1823, 7; Gotov szem, o Bog, csiniti volo tvojo TA 1848, 33; Na tô je pojbár gotov bio KAJ 1870, 91; Pobo'zen, na szlü'zbo gotov AI 1875, br. 2, 7; On je domá ino vinej Gotovi na obrámbo KŠ 1754, 265; Záto i vi bojdte gotovi KŠ 1771, 82; On je ſzpomocsjom gda trbej, Gotovi na obrambo BKM 1789, 352; priſao je te 'zenin, i te gotove ſzo notri sle 'znyim KŠ 1771, 84; i vſza ſzo gotova, pojte na goſztüvanye KŠ 1771, 72
2. popoln: najobrné ſzrczá ocsév priprávlati Goſzpodni lüſztvo gotovo KŠ 1771, 162; naprêpriprávla na gotovo prijétje vszáke isztine KAJ 1848, IV
3. narejen, izdelan: Ka je gotovo ino se itak vszaki dén znôva BJ 1886, 8; ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

grę́za, f. = grez, blato; po obcestnih roviščih se ne sme trpeti visoka trava, grmovje in greza (blato), Levst. (Cest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

hudó2 nač. prisl.
izraža, da se kaj negativnega pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki
SINONIMI:
težko1, ekspr. grozno1, ekspr. katastrofalno, ekspr. morilno, ekspr. morilsko, ekspr. neznosno, ekspr. strašno1, ekspr. strupeno, ekspr. strupensko
GLEJ ŠE SINONIM: zelo, zelo, zelo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

ìmpoténtnost -i ž (ȉ-ẹ̑)
lastnost, značilnost impotentnega človeka; spolna nezmožnost, spolna nemoč1: trpeti za impotentnostjo; razlogi, vzroki za impotentnost; zdravila za impotentnost / ekspr. popolna impotentnost nekaterih držav pri reševanju krize

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

iztrpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) privzdig. umreti: Sredi pomladi je iztrpel
iztrpéti si -ím si (ẹ́ í) poud. kaj ~ ~ blagostanje |s trpljenjem, odrekanjem doseči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

jȃj, interj. o weh! Mur., ogr.-C.; — tudi subst. m. pl. jȃji, das Weh, Elend: mnoge jaje izkusiti, trpeti, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

jáj medm. joj, gorje: Ali oh jai ino jai TF 1715, 3; Jaj onomi, ſteri hudou to luczko 'zelej KŠ 1754, 62; jaj tebi Beth'zajda KŠ 1771, 36; Jaj tebi na veke dusa KM 1783, 255; Jaj, tvoj 'sitek je kakti to polſzko czvejtje SŠ 1796, 10; Ár jaj tomi jedinomi SIZ 1807, 5; Jáj bi bilou cslovecsánsztvi, da bi Atila KOJ 1848, 5; Jaj vam, ki nyé ospotávate KAJ 1848, 3; Jaj pojebi, jaj KAJ 1870
jáj -a sam. Da jai za iſztino nevernikom bode SM 1747, 83; Od 'zaloſzti jajja, vari náſz ſzám BKM 1789, 52; I nasi jaji prevnougi BKM 1789, 174; Ké moremo mi trpeti natom ſzvejti zjajmi BKM 1789, 422; moremo mi trpeti z-jajmi SŠ 1796, 65; Dalecs je csüti i jaj nevolni vôgrov KAJ 1870, 164; Vekivecsnoga pekla Jaj naszledüje KAJ 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ječáti -ím nedov., jéči in jêči; jéčal in jêčal (á í)
1. dajati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove: bolnik je vso noč stokal in ječal; ječal je v spanju; milo, žalostno ječati; pren. duša ječi od žalosti
● ekspr. zgrudila se je in ječala: odpustite mi govorila s slabotnim, žalostnim glasom
// ekspr. dajati ječanju podobne glasove: kostanji so ječali v burji; plesali so, da je pod ječal pod nogami
// ekspr. ječeč se premikati: vozovi ječijo v breg / veter ječi skozi gozd
2. ekspr., v zvezi s pod, v biti v neugodnem položaju, trpeti: dežela ječi pod težo imperialistične vojne; ječati pod tujim jarmom, v suženjstvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ječáti -ím nedov. jéči -íte in jêči -íte, -èč -éča; jéčal -ála in jêčal -ála, jéčat in jêčat; ječánje; (jéčat in jêčat) (á í) ~ v spanju; poud. Kostanji so ječali v burji |dajali ječanju podobne glasove|; poud. ječati kaj Odpustite mi, je ječala |govorila s slabotnim, žalostnim glasom|; poud. ječati pod čim ~ ~ tujim jarmom |trpeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ki ozir. zaim.
1. kateri, ki: po Jeſuſſi kriſtuſſi, kie zanáz právdo napuno TF 1715, 20; Boghi, Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; dai ſze naiti Meni ki ſzem praih SM 1747, 90; zſtere je porodjen Jezus, kiſze zové Kriſztus KŠ 1771, 5; Goſzpoudi naſſem, Ki ſze je poprijao od Dühá ſzvétoga KMK 1780, 7; Csloveki, ki ſze ſcsé zvelicsati KMK 1780, 5; Bo'se, ki ſzi tvojim ſzlugom vu vadlüványi dopüſzto KM 1783, 11; ſze veſz ſzvejt csüdije, Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; i lepsi on, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Dönok ſze pa tiſzti, ki sze boji SIZ 1807, 6; Bôg, Ki dávas áldov BRM 1823, 3; Atila Kráo, ki z-Gotmi zdru'sen ide zPannonie KOJ 1848, 3; Oh Bôg, ki grêh odürjávas KAJ 1848; mô'z, ki nehodi po tanácsi ti neverni TA 1848, 3; Znám da mo Düsno Zveſzt vtiſis, ká od znotra toſi SM 1747, 69; Szuncze, Kou je ednouk prislo gori KŠ 1754, 273; delo veliko, Kou je ober moje moucsi BKM 1789, 8; lakomnoſzt, ká je ſzrczi 'smetno SŠ 1796, 32; te dén, Komi ſze radüjo Angyelje BKM 1789, 30; tvojega vernoga, koga ſzi odküpil SM 1747, 63; gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8; ſzercze, ko ſzi opral SM 1747, 69; delo, vkom ſze nám dobrouta dáva KŠ 1754, 184; ono vrejme, vkom ſzeje ſzkázala ta zvejzda KŠ 1771, 7; koupeo, vkoj ſze odeperémo KŠ 1754, 7a; rejcs, po koj naſſa ſzrcza pobudjáva KŠ 1754, 125; ſzo od vöre odſztoupili, po koj je pravicsnoſzt KŠ 1771, 561; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom BKM 1789, 424; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom SŠ 1796, 112; On dá, ſzkim bom zadovolen SM 1747, 72; Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; ſzkrſztom, ſzkim ſze jaſz krſztim KŠ 1771, 66; od te temnicze, ſzkom ſze mi grozi KM 1783, 228; ſzkim ſzi teda zgucsávas BKM 1789, 439; vodé, ſzkouv ſze more kruh ſzpecſi KŠ 1754, 202; mojva kmeta, Kêva mi 'zivis iszcseta KAJ 1870, 134; szojo táksi, ki szo escse nê bili AI 1875, kaz. br. 3; Od prorokov, ká ſzo povejdana BKM 1789, 440; onim, od kiſzmo vkradnoli KŠ 1754, 53; od lüdi szvêta, kê tál je vu 'zitki TA 1848, 12; vucsenikoma, Kéh ſzrczá za'zga BKM 1789, 94; nevoule trpeli, Z-kej ſzo ſze 'se mentüvali SŠ 1796, 164; ne primlejo vſzi eto rejcs, nego kim je dáno KŠ 1771, 62; i kêm z kincsom napunis trbüh TA 1848, 12; Kim je protivna szilaVerno mater vkravzéla KAJ 1870, 19; po apostolszki jezikaj, kém sze dalo znánya AIP 1876, br. 6, 8; lejpe dári, Ké ſzmo od nyega vzéli BKM 1789, 358; Vi vbogi, ké szvet zametáva KAJ 1848, 298; z nevoljami, ké moremo mi trpeti SŠ 1796, 65; Imenuje one, po kej ſze álmoſtvo má poſzlati KŠ 1771, 541; Pred kimi je predgao KM 1796, 117; med kejmi je bila i Mária Magdalejna KŠ 1771, 153
2. kdor: Ki nevrejdno priſztápla, Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vören Krſztsenik, ki eta ſtés KŠ 1771, A7b; I ki ſze ſcsé ſztebom právdivati KŠ 1771, 17; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; dá razmeti, ka ki lübi Dobro KOJ 1833, VIII; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; Ki sze za knige nesztára KAJ 1870, 6; Ki dobro vino 'zele dobiti, more AI 1875, kaz. br. 8; on, ki je náſz ſztvouro, od koga mámo vſzo naſſo dobrouto KM 1796, 5; Bôg, koga je zadomescsávanye TA 1848, 77; Koga edna nôga je kratsisa od te drüge KAJ 1870, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kóudivati tudi kódivati -am nedov. beračiti: Koudivati me je pa ſzrám KŠ 1771, 224; Nedelaven cslovek dosztakrát more glád trpeti ali kôdivati KAJ 1870, 105
koudüvajóuči in koldüvajóuči -a -e ki berači: niki ſzlejpi je ſzedo kre pouti koldüvajoucsi KŠ 1771, 233; je ſzedo kre pouti koudivajoucsi KŠ 1771, 136

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

krivína,* f. 1) die Krümmung; lepa k. mesene klobase, Levst. (Zb. sp.); k. reke, die Strombiegung, DZ.; izravnavati krivine (Ljubljanici), Levst. (Močv.); želodčna k., die Magenkrümmung, Erj. (Som.); — etwas Gekrümmtes: der krumme Theil des Schlittenbaumes, Cig., Gor., Poh.; — ein Stück der Seitenwand des Mühlradkreises, Dol.; — die Wrange im Schiffbau, V.-Cig.; — 2) = krivica, das Unrecht: po krivini, Trub.; krivino voljno trpeti, Trub.; nas očisti vse krivine, Schönl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

krstšeník tudi krščeník in kerščeník -a m kristjan: Kaje kerſchenik TF 1715, 10; vöruie kerſchenik SM 1747, 80; ár jaſz i vſzáki kerſztsenik vöro more meti KŠ 1754, 86; V'zivaj záto vören Krſztsenik KŠ 1771, A8a; Katolitsánſzki krſztsenik tou vadlüje KMK 1780, 9; Vu kri'zi More Krſztsenik trpeti BKM 1789, 309; Verni Krſzcsenik BRM 1823, II; Zdrzi tak tvoje vadlüványe, Krsztsenik KAJ 1848, 5; Blá'zensztvo krsztsenika vu etom 'zitki KAJ 1848, II; Vſzákomi Krſztseniki KŠ 1771, A2a; Vſzákomi Katolitsánſzkomi krſztseniki ſze zapovidáva znati KMK 1780, 6; bogábojécſi Kerſzceniczi SM 1747, 28; Mi krstseniczi verni BKM 1789, 13; Krſzcseniczi právi BRM 1823, 4; Veszélte sze, krsztseniczi KOJ 1848, 126; Záto je velika noria oni krſztsenikov, ſteri KŠ 1754, 203; Tak i vzemli krscsenikov SŠ 1796, 4; szo vno'sino krsztsenikov szpoklali KOJ 1848, 8; vernim kerſchenikom TF 1715, 12; nam krſztsenikom na jejſztvino i pitvino naſztávlena KŠ 1754, 200; Vu tom meſzti bodoucsim krſztsenikom piſe Paveo ete liſzt KŠ 1771, 527; drüge kerſzcsenike SM 1747, 78; Gda bi Saulus preganyao Krſztsenike KM 1796, 124; kersztsenike escse i márjali KOJ 1914

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

krváv -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kri
a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica / krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi
b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror
c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje
● ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil
♦ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; med. krvava griža griža s krvavim blatom; pravn. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lákota -e ž (á)
1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare; čutiti lakoto; huda lakota; ekspr. volčja lakota zelo velika / trpeti lakoto in žejo / občutek lakote
● ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; ekspr. lakota je najboljši kuhar lačnemu človeku se zdi vsaka jed okusna
2. pomanjkanje hrane: v deželi je bila lakota; umreti od lakote, zastar. lakote; ekspr. prebivalstvo je cepalo od lakote; pred očmi se mi megli zaradi lakote; velika lakota; smrt od lakote; boj proti lakoti
3. ekspr., s prilastkom velika želja po čem: lakota slave; lakota po naravi, po zemlji / spolna lakota poželjivost
4. slabš. lakomen človek: njegov upnik je bil brezsrčna lakota / kot psovka ali bi rad vse sam pograbil, lakota lačna
5. slabš. kdor živi v slabih gmotnih razmerah: to so same bajtarske lakote / kot psovka tebi nimam kaj vzeti, ti lakota
6. bot. rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in štiridelnim belim, rdečim ali rumenim cvetnim vencem, Galium: gozdna, navadna lakota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mànjvrédnost -i ž (ȁ-ẹ́)
stanje, lastnost manjvrednega: trpeti zaradi svoje manjvrednosti; konstitucionalna manjvrednost; muči ga občutje duševne manjvrednosti; strah pred manjvrednostjo / kompleks manjvrednosti ali občutek manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti / manjvrednost tega lesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mártrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; mártranje (ȃ) neknj. ljud. trpinčiti, mučiti: koga/kaj ~ delavce; ~ konje
mártrati se -am se (ȃ) neknj. ljud. trpeti, mučiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

megalomaníja -e ž
med. blodnjavo samopoveličevanjepojmovnik
SINONIMI:
med. grandomanija, knj.izroč. samoveličje, knj.izroč. veličavost
GLEJ ŠE SINONIM: megalomanstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

miròvno tudi mérovno prisl. mirno: varui me, da mirovno terpim SM 1747, 56; Záto tou oſzlobodjenyé mirovno csákajmo KŠ 1754, 178; mirovno 'zivte med ſzebom KŠ 1771, 622; náj vu vszej naſſi dnévi mirovno 'ſivémo KM 1783, 127; Mirovno je trpo té nevoule KM 1796, 37; Dáo, i mirovno je trpo BKM 1789, 46; mirovno bi prebivali KOJ 1833, VII; Obadvá mirovno csákata KOJ 1845, 98; I takáj mirovno trpeti KAJ 1848, 3; Zdáj bi Gejza II. mirovno i szrecsno kralüvao KOJ 1848, 29; Na domácsoj zemlji dnévi mirovno tá tecséjo AIP 1876, br. 8, 1; Mérovno sedi i pazlivi bojdi BJ 1886, 5; Mérovno je dale šô BJ 1886, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mòčti1 mòrem nedov. moči morem: knyemo priti nemorem TF 1715, 23; jeli vörjeta, kaj morem tou vcsiniti KŠ 1771, 30; Jeli ſtima, ka nemrem zdaj proſziti Ocso KŠ 1771, 90; Li tak ſze morem vüpati BRM 1823, 7; nemorem sze 'se du'se zadr'sati KOJ 1833, IIII; nemorem gorisztánoti KAJ 1870, 8; Odkud mores tou poſzvedocſiti TF 1715, 38; ni djáti nemres mi nikai SM 1747, 76; Ka ne mores preobrnouti KM 1790, 16; Nemore ſztanovito kako tou ſzvedocsi TF 1715, 19; ino mreiti nemore SM 1747, 38; nyei niſcse nemre prouti SM 1747, 80; Doſzta more molitev opraviti KŠ 1754, 152; nigdár nemre biti KŠ 1754, 82; more biti, gda je ſou KŠ 1771, 555; káksega fárbar na zemli nemre obejliti KŠ 1771, 129; ka Cslovik nemre csiniti KMK 1780, 6; od nikoga prekaniti nemore KMK 1780, 5; Dobra nemre cſiniti BKM 1789, 1; sze nemore dogotoviti KOJ 1833, X; ka lih odbej'sati more KOJ 1848, 4; notri pa nemore KAJ 1848, 4; Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7; ne more na isztinszko pot nájti AI 1875, kaz. br. 1; Jeli moremo mi obdersati zápoved TF 1715, 18; nakoliko moremo pretrpeti SM 1747, 56; znaſſe moucſi nemremo KŠ 1754, 80; Da te moremo ſzpoznati BRM 1823, 2; sze moremo rêsiti AI 1875, kaz. br. 2; proti ſztánoti morete SM 1747, 26; kai nemorete cſiniti SM 1747, 26; kakda morete dobra gucsati KŠ 1771, 40; Szkriti ſze nemorete BKM 1789, 10; Szlepoſzti oslátati nemorejo TF 1715, 4; drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; Záto ſteri zváſz moro, praj, najdo zmenom KŠ 1771, 419; ki ſze zdr'zati nemro KŠ 1771, 489; Priátelje mi nemrejo, Ftisati nevolo mojo BKM 1789, 15; grejsni lidjé, nemro oſztánoti SŠ 1796, 129; Piszki sze nemorejo csuti KAJ 1870, 7; Za otroke nemrejo niti eden sztopáj gvüsni bidti AI 1875, kaz. br. 3; glasznicke, steri sze morejo zgovárjati AIN 1876, 5; steri sze brezi pomocsi glasznikov nemrejo zgovárjati AIN 1876, 5; ka ga njegovi neprijáteli ne morejo prijéti AI 1878, 10; od svoje vole se nemrejo gibati AI 1878, 4; da bom mogel hoditi SM 1747, 65; pred ſzoudbov odgovoriti nebos mogau TF 1715, 5; ne bosſze mogel pravo ſzpovedati SM 1747, 82; ne bos nikse knige mogao razmeti KŠ 1771, 446; Nebode mogo eden BKM 1789, 19; ino ſze ne bode moglo gori zbontati SIZ 1807, 5; bomo ſztáti mogli KŠ 1754, 118; obláſzti nad menom nebodo mogli vzéti TF 1715, 46; oroſzlány, koga bi mogel poſreiti SM 1747, 25; Gedebi mogo ſztán meiti SM 1747, 71; zakaj bi ſze nebi mogao zvelicsati KŠ 1754, 9b; Ki bi ſze mogao ſzmilüvati KŠ 1771, 678; bi Tebi skouditi nemogo BKM 1789, 15; naj bi moski mogao meti SIZ 1807, 7; ki bi vsze mogao vgoditi KOJ 1833, V; bi edno ranto mogo prêgszkocsiti AI 1875, kaz. br.; Što bi mogo poznati AI 1878, 4; ſterabi bila mogla zadoſzta vcſiniti TF 1715, 41; ſtera bi náſz náto mogla napelati KŠ 1754, 63; csi nebi mogla mo'zá zavárati AI 1875, kaz. br. 7; dabi ſze moglo dicsiti ABC 1725, A6b; da bi sze moglo veleti ono KOJ 1833, VIII; kágdabi mogli noter vczepiti TF 1715, 6; dabiszmo mogli osztánoti ABC 1725, A7a; dabi mogli greihe odüriti SM 1747, 55; vſterom bi ſze mi mogli zvelicsati KŠ 1754, 2b; da bi 'ze dale ne mogli trpeti KŠ 1771, 618; da bi 'znyim mogli gucsati KŠ 1771, 41; Dabi tvo rejcs mogli Gláſziti BKM 1789; najbi radoſzt zadobiti mogli SIZ 1807, 8; nebi sze mogli poménsati AI 1875, kaz. br. 2; zkáksov ſzem naibole mogau TF 1715, 9; ako je glih mogo meti SM 1747, 28; ſzo nyemi nébeſza nej mogli vzéti KŠ 1754, 10b; ſzo ni naſſi otsáki noſziti nej mogli KŠ 1754, 68; je nei moglo zadoſzta vcſiniti SM 1747, 40; kaiſze je nei mogla ani edna naiti TF 1715, 41

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mòčti2 mòrem nedov. morati moram: pokoren biti morem KŠ 1754, 86; kak ti morem zahváliti KM 1783, 6; Pred te morem ſztánoti BKM 1789, 8; Bogá mores zviſávati KŠ 1771, A8a; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; zápoved more navcsiti TF 1715, 11; Cslovik more dobro znati SM 1747, 89; more prevzéti cslovik priſztaroſzt KM 1790, 20; kak odüren more grejh biti KM 1796, 8; More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 4; ino vzéti more SIZ 1807, 9; more hrániti to nasso dévojko SIZ 1807, 6; Ka more znati od liter KOJ 1833, 5; z-sztolice more vö KOJ 1845, 9; ka tak more pravicsen opraviti TA 1848, 9; Vcsena gláva more bidti KAJ 1870, 7; Za tô sumo sze more ország szkrbeti AI 1875, kaz. br. 2; Na kój more merkati v-stenyê AIN 1876, 8; more se rana zešgati AI 1878, 8; tak moremo náſz gori ofrüvati KŠ 1754, 104; ka ſze zdelom moremo priprávlati kmiloſcsi KŠ 1771, 438; Zakaj moremo vörvati KMK 1780, 5; ali moremo vadlüvati BKM 1789, 2; kákſi morete biti KŠ 1771, 723; ga morejo moliti KŠ 1771, 276; Ár moro priti ſzpáke KŠ 1771, 58; ſteri ſze na Vogrſzke noute morejo popejvati BKM 1789, 6; morejo pouleg du'snoszti csiti KOJ 1833, III; deca morejo v-soulo hoditi KOJ 1845, 3; poganye moro prêdti z zemlé TA 1848, 9; Roditelje moro szkrblivi bidti AI 1875, kaz. br. 8; Kakda sze moro z-vecs szillab rêcsi AIN 1876, 7; arbi tak moral zginoti SM 1747, 65; Csi bom gli mogo piti Csemérni pehár SM 1747, 75; I jaſz bom mogao iti KŠ 1754, 269; vſza oſztaviti bomo mogli SM 1747, 72; da je mogao idti vládjo KŠ 1771, 111; da je mogao pobegnoti KOJ 1848, 4; Jeli mogao trpeti Jezus KMK 1780, 14; i mogao je ſzvoja dela na ſzlugo zavüpati KM 1790, 42; za volo gláda ſze je mogao zoſzeliti KM 1796, 15; Záto na ſztán mogo je iti BKM 1789, 28; ſzo ga mogli povrcsi KŠ 1771, 667; szo mogli henyati KOJ 1833, IX; nego szo sze mogli okrsztiti KOJ 1848, 6; mogli szo nazáhj domô odidti AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mràz mráza m, mn. mrazôvi tudi mrázi (ȁ á)
1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni, zimski mraz; prvi mraz; suh mraz; mraz je bil, postajal vedno hujši; biti odporen proti mrazu; biti občutljiv za mraz; omiliti posledice mraza; poškodbe od mraza / trpeti, prenašati mraz in lakoto; ekspr. mraz grize v prste, reže, seže do kosti; drgetati, trepetati, tresti se od mraza; ekspr. biti ves trd od mraza / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pospraviti pridelke do mraza; iti slabo oblečen na mraz; pustil ga je stati na mrazu; hodili so po mrazu in dežju; nerad gre od doma v takem mrazu; preskrbeti si drva pred mrazom / mraz je razgnal skalo led; pog.: odprl je vrata in spustil mraz v sobo mrzel zrak; dvajset stopinj mraza pod ničlo / mn., knjiž.: ptice so odletele v kraje, kjer ni mrazov mraza; začeli so se prvi mrazovi temperature pod 0 °C; pren. čutiti mraz ločitve
// v povedni rabi izraža stanje, ko je nizka temperatura: zunaj je bil hud mraz, je bilo hudo mraz; včeraj je bilo bolj mraz, kot je danes; straža mora stati, pa če je še tako mraz; ekspr. bilo je mraz, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. mraz je, da (vse) poka, škriplje
// v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodno počutje ob nizki temperaturi: mraz mi je; v roke ji je bilo mraz jo je zeblo; fantu je bilo mraz, da se je ves tresel
2. neprijeten občutek na koži s tresenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora: ko je to slišal, mu je šel, lezel mraz po hrbtu; mraz ga spreleti, trese, če se tega spomni
// drgetanje (mišic) z občutkom mraza, zlasti pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in mraz ga spreletava, trese; prehladil se je in začel ga je stresati mraz
3. knjiž., ekspr. velika zadržanost, neprijaznost: v njegovem glasu je bil mraz; od njega je vel mraz / v svetu mraza umirajo mlada bitja
4. nar. slana: ajdo je osmodil, poparil mraz; bil je tak mraz, da je bilo vse belo
● knjiž. mraz mi je v dušo, v duši, pri duši sem zelo potrt, žalosten; dedek Mraz po izvoru mitološka oseba, upodobljena navadno kot dobrodušen starec z dolgo sivo, belo brado, oblečen v kožuh in s kučmo na glavi, ki ob novem letu otrokom prinaša darila; pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil
♦ anat. čutnice za mraz; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mréti mrèm tudi mŕjem stil. mrjèm nedov., mŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) knjiž.
1. umirati: ti ljudje mrejo brez strahu; otroci so mrli od gladu; množično so mrli za to boleznijo / ekspr.: mrem ob misli, da si v nevarnosti; duša mu je mrla od hrepenenja; od žalosti, zastar. žalosti mi mre srce
// ekspr. izgubljati se, izginjati: glasovi večernega zvona mrejo; pesem je mrla nekje za gozdom / misli mrejo; upanje je počasi mrlo
2. ekspr. slabeti, hirati: mre brez doma, miru; mreti od bolečin, strašnih muk; v bridkosti, nesreči mre / marjetica mre v travi
3. ekspr., v zvezi s po, za zelo hrepeneti: mrl je po domovini, gorah, lepoti; v začetku je gorel in mrl za njo
● knjiž., ekspr. ob pogledu na to lepoto oko strmi in mre človek je zelo navdušen; preg. ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mrtvoúdnost -i ž (ū)
star. ohromelost, hromost: trpeti zaradi mrtvoudnosti / duhovna mrtvoudnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

múka -e ž (ú)
1. nav. mn., ekspr. trpljenje, bolečina: lajšati muke bolnikom; zvijati se od muk; duševne muke; prestajati nečloveške, peklenske muke / vsak korak mu je v muko mu povzroča bolečino; umirali so v mukah / trpeti muke
// kar povzroča trpljenje, bolečino: vsak korak je bil zanj muka; vse muke, ki so mu jih pripravili, ga niso zlomile; pogumno pretrpeti muke / izpraševali so ga med mukami med mučenjem
● star. dati koga na muke mučiti ga; knjiž. grozote vojne je upodobil v muki poginjajočega konja v izrazu, položaju, ki kaže trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. trpeti Tantalove muke zaman želeti dobiti, doseči to, kar je na dosegu
2. nav. ekspr. neprijetnost, težava, trud: od posestva niso imeli koristi, pač pa samo muko / rad bi se rešil te muke, da bi se moral z njim pogajati / napraviti kaj brez muke z lahkoto, lahko; dihati, vleči z muko s težavo, težko / v povedni rabi: muka je brisati prah z vseh teh okraskov; muka je poslušati glasbo v tej žalostni hiši; elipt. prenašati jo ves dan, prava muka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

múka, f. die Qual, die Pein, die Marter, Mur., Cig., Jan., kajk., nk.; gospodnja m., das Leiden des Herrn (passio), C.; muko trpeti, C.; peklenske muke, die Höllenpein, Cig.; — prim. 2. moka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mukotŕpen mukotŕpna mukotŕpno pridevnik [mukotə̀rpən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mȕkotr̄pan iz ↑muka + ↑trpeti
načêlo zaúpanja v zemljíško knjígo -a -- -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

napréj postávlati ~ -am tudi napréjpostávlati -am nedov. prikazovati: Eta csi bos naprej poſztávlao bratom KŠ 1771, 639; z-sterimi nájmre nasso volo naprejposztávlamo KOJ 1833, 142
napréj postavlajóuči ~ -a ~ -e tudi napréjpostavlajóuči -a -e prikazujoč: zacsnejo hasznovitoszt jákoszti v-náj lepsem obrázi naprejposztávlajoucs preporácsati KOJ 1845, 13; naprej poſztávlajoucsi, ka je Kriſztuſi potrejbno bilou trpeti KŠ 1771, 394
napréj postávleni ~ -a ~ -o postavljen: nego je eden járecz naprej poſztávleni KM 1796, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

naprejtrpeti (naprej trpeti) glag. nedov. ♦ P: 1 (TR 1558)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

natrpéti se -ím se dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) ~ ~ med vojno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

naváditi -im dov. (á ȃ)
1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem narediti, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo: otroke je navadila kuhanja in šivanja; v šoli se je navadil brati, pisati; navaditi se plavati / navaditi koga pospraviti knjige / vola navaditi voziti / jezika se je že toliko navadil, da se lahko sporazumeva naučil / psa moramo navaditi, da pride na klic / navadil ga je misliti / prijatelji so ga navadili piti
2. povzročiti, da je kdo sposoben prilagoditi se določenemu stanju, okolju: navaditi koga na mraz, močno svetlobo; navaditi se nove okolice, samote; navadil se je trpeti; navaditi se na ropot / ne morem se ga navaditi; sčasoma sta se navadila drug (na) drugega
// s spodbujanjem, opozarjanjem povzročiti, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: navaditi koga čistoče; kmalu ga je navadil na red

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nazarénski -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na nazarence ali nazarenstvo: nazarenska slikarska smer / kompozicija je narisana v nazarenskem slogu
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pes se je z nazarenskim laježem zagnal vanj; nazarenska vročina
3. v medmetni rabi izraža podkrepitev, poudarek: pokora nazarenska, še v grob me boš spravil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nazarénsko mer. prisl. (ẹ̑) poud. |zelo, močno|: ~ trpeti; ~ bogat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nèčlovéški -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
1. ki ni človeški: nečloveška bitja / ekspr.: s kaznjenci je bil zelo nečloveški; to so nečloveške zahteve; nečloveško ravnanje
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: od nečloveškega napora je že čisto oslabel; trpeti nečloveške muke, strahote; zaslišali so nečloveško vpitje / živi v nečloveških razmerah zelo slabih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nèdèlaven -vna -o prid. nedelaven, len: Nedelaven cslovek dosztakrát more glád trpeti KAJ 1870, 105
nèdèlavni -a -o sam. nedelavni, lenuh: Tejm táksim nedelavnim zapovidávamo KŠ 1754, 166

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nespéčen -čna -o (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) neobč. nespeč, buden
nespéčnost -i ž, pojm. (ẹ́) trpeti za ~o; tablete proti ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nimfomaníja -e ž
med. bolezensko povečana spolna sla žensk po moškihpojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

nóht Frazemi s sestavino nóht:
íti za nóhte kómu, niti za nóht, nóhti cvetéjo, [práv] do nóhtov, [tóliko] kàr je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kólikor je za nóhti čŕnega, [tóliko] kólikor je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kot je za nóhtom čŕnega, z nóhti in zobmí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nosíti nósim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: nêsti
4.
čustvenostno kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj.
5.
kdo premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Bolnik je /s težavo / težko/ nosil hrano v usta.
6.
kdo/kaj prinašati kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
/S posebnim veseljem/ je nosila novice po vasi, od soseda do soseda.
7.
kdo/kaj odločilno vplivati na koga/kaj
Mlajši rod nosi revijo.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot oblačilo, opravo
Že nekaj časa nosi nove čevlje in hlače.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot lastnino
Vedno nosi denar (pri sebi).
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot svojo sestavino, lastnost
Že dolga leta nosi brado in brke.
11.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenašati kaj 'stanje'
/Tiho/ je nosila svojo žalost.
12.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'predstavo, misel'
To že /dolgo/ nosi /v glavi/.
13.
v posplošenem pomenu kdo/kaj omogočati, ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu
Strehe že težko nosijo sneg.
14.
kdo/kaj imeti ohranjati koga/kaj v telesu
Sporočila jim je, da nosi tretjega otroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

obšálnost -i ž žalitev: Tô je pred Bôgom Bo'ze miloscse obsálnoſzt BRM 1823, 279; ka ſzo vrejdni vcſinyeni za imé Jezuſſovo obſalnoſzt trpeti KM 1796, 120; Vſzigdár ſzo trpeli vnougo obsálnoſzt BKM 1789, 332; Csalarija, jálnoſzt, ino obsalnoſzt SŠ 1796, 70; I vnôgo obsálnoſzt BRM 1823, 156; Daj mi tákso náklonoszt, Stera vszáko obsálnoszt Prenoszi vu mirovnoszti KAJ 1848, 297

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ortoreksíja -e ž (ȋ)
motnja hranjenja, ki se kaže v izogibanju določeni hrani, ki jo bolnik dojema kot nezdravo: trpeti za ortoreksijo; ljudje z ortoreksijo se osredotočajo na kakovost hrane; bulimija, anoreksija in ortoreksija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

otŕpniti -ȓpnem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

paciȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pasijọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pasȋven1 -vna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pasjȃnsa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pečát Frazemi s sestavino pečát:
dajáti svój pečát čému, dáti svój pečát čému, dodáti svój pečát čému, knjíga s sêdmimi pečáti, pustíti svój pečát, vtísniti svój pečát čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pésem Frazemi s sestavino pésem:
drúga pésem, drugáčna pésem, ísta pésem, labódja pésem, péti stáro pésem, poslúšati stáro pésem, stára pésem

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pẹ́za -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

podnášati -am nedov. prenašati, trpeti: Moke, kri'se dobrovolno dopüszti podnásati KM 1783, 270; Záto je i mogla podnásati nyegova 'sivina vſzáko polſzko delo KM 1790, 68

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pogibati ► pȯˈgiːbat -bl’en nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pokvéčenost -i ž (ẹ̑)
ekspr. izmaličenost, iznakaženost: trpeti zaradi pokvečenosti / pokvečenost mize

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pománjkanje -a s (ȃ)
stanje, za katero je značilna odsotnost zadostne količine materialnih dobrin: v hiši je bilo pomanjkanje; trpeti pomanjkanje; pomanjkanje denarja, kruha / pohištvo kaže na pomanjkanje; živeti v velikem pomanjkanju
// dejstvo, da česa ni na razpolago v zadostni količini: pomanjkanje cementa, vode / pomanjkanje šolskih prostorov, stanovanj / pomanjkanje strokovnih kadrov / izpustili so ga zaradi pomanjkanja dokazov; pomanjkanje virov / pomanjkanje srčne kulture, samozavesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pomȃnjkanje, n. der Mangel; p. živeža, vode; p. trpeti, Mangel leiden, darben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

popóski tudi popóvski -a -o prid. duhovniški: cséſzt .. popouſzka i králeſzka KŠ 1754, 102; Kriſztuſova popovſzka molitev KŠ 1771, 322; ki ſzo bili ſzpopovſzkoga roda KŠ 1771, 350; Na Veliko Popovſzko Cséſzt SM 1747, 34; Popovſzko KŠ 1771, 160; Pod Áldüvanyom vküp moremo prikapcsiti naſſe nakányanye Sz Popoſzkim naminyávanyom KMK 1780, 53; Gda bi ſze pa Popovſzki Poglavniczke bojali Vucsenikov KM 1796, 112; Trbej Szinej cslovecsemi ſze zavrcſi od ſztariſi, i popouſzki poglavnikov KŠ 1754, 111; nyemi je potrejbno trpeti od vládnikov popovſzki KŠ 1771, 55; I vküp ſzpravivſi vſze vladnike popovſzke KŠ 1771, 7; oblászt dá szvetszkim Poglavárom cerkvene i popovske grünte szpojemati KOJ 1845, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pošást -i ž (ȃ)
1. kar pooseblja grozljivost, strah: bala se je, da za hišo preži nanjo pošast; pred seboj je zagledala nenavadno pošast; krokar je bil kot velika pošast
● ekspr. vojna pošast vojna
// slabš. zloben, hudoben človek: sosed je prava pošast; ne zaupaj tej pošasti / kot psovka pošast ostudna
2. nar. zahodno nahod: trpeti za pošastjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pót2 -ú in pót -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om snov. (ọ̑ ȗ; ọ̑) ~ na čelu; poud.: Mrzel ~ mu lije po hrbtu |Mrazi ga|; potiti krvavi ~ |zelo trpeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pót Frazemi s sestavino pót:
potíti krvávi pót

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

potíti se -ím se nedov. pôti se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se, -ít se; potênje; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) ~ ~ po vsem telesu; poud. potiti se za kaj ~ ~ ~ preživetje |truditi se, prizadevati si|
potíti -ím (í/ȋ í) poud., z notranjim predmetom kaj ~ hladen pot |izločati pot, znoj|; ~ krvavi pot pri delu |zelo se truditi, trpeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

potrpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) kaj ~ krivico; poud. potrpeti z/s kom ~ s sosedom |biti prizanesljiv do njegovih napak|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

potrpẹ́ti – glej trpẹ́ti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

potrpeti [potrpẹ́ti potrpím] dovršni glagol

pretrpeti, potrpeti

PRIMERJAJ: pretrpeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

potrpežljīv – glej trpẹ́ti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

potrpljénje – glej trpẹ́ti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prebíti2 -bíjem dov., stil. prebóm (í ȋ, ọ̄)
1. biti, ostati kje določen čas: ni se odločil, kje naj prebije počitnice; vsak večer je prebil na sestankih; noč je prebil pri prijatelju; mladost je prebil v domači vasi preživel
// s prislovnim določilom biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: noč je prebil v velikem strahu; večji del življenja je prebila v revščini
// biti deležen tega, kar določa sobesedilo: v taborišču so prebili težke dni; prebil je hudo preizkušnjo
2. nav. ekspr. prenesti, zdržati: težko je prebil ločitev od staršev; mislil je, da ne more prebiti brez nje; človek prebije več, kakor misli / te sramote ne prebijem / brez prtičkov bomo že prebili shajali
// prestati1, pretrpeti: pod njegovo oblastjo so ljudje mnogo prebili
● star. bolnica je prebila je umrla; knjiž. z njo se ne da prebiti se je ne da prenašati, trpeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prebívati -am nedov. (í)
1. imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: prebivati na deželi, v mestu / v tem gozdu so nekdaj prebivali razbojniki
// stanovati: prebiva na podstrešju; prebivati v bloku, vrstni hiši / začasno prebiva pri prijatelju
2. knjiž. biti2, živeti: naš narod prebiva na tem ozemlju že dolgo / ribe prebivajo v vodi
3. zastar. prenašati, trpeti: prebivati notranje boje; prebivati lakoto, mraz, žejo
● zastar. za študij mu ne prebiva nič časa ostaja; ekspr. v tej hiši prebiva veselje v njej živijo veseli, zadovoljni ljudje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pregánjanje -a s (ȃ)
glagolnik od preganjati: bati se preganjanja; trpeti preganjanje; policijsko, politično preganjanje; preganjanje krivovercev / preganjanje določene ideologije; preganjanje tujih besed v jeziku / preganjanje samote, strahu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prenášati -am nedov. (ȃ)
1. z nošenjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenašati tovor, vreče; stole prenašajo iz sobe v sobo; prenašati na hrbtu, v rokah, za vratom; kose železa so prenašali z velikimi kleščami / ekspr.: ves dan že prenaša vedro okrog; zmeraj prenaša otroka s seboj nosi
// delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: da jih ne bi odkrili, so prenašali sestanke iz ulice v ulico
// delati, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenašati težo z ene noge na drugo / publ., z oslabljenim pomenom poudarek so začeli prenašati na ideološki boj
2. delati, povzročati, da kaj kam pride: živci prenašajo dražljaje, vzburjenje; prenašati električno energijo, gibanje, vrtenje / prenašati po žicah, z električnim tokom
3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročati, da to lahko dobi (še) kdo drug: prenašati dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se prenaša tudi na druge; njena plemenitost se prenaša tudi na otroke / prenašati izkušnje na mlajše / prenašati bolezen; povzročitelja te bolezni prenaša mrčes; te klice se prenašajo z dotikom
4. delati, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenašati kroje s krojnih pol na blago; prenašati pripombe v rokopis; prenašati sistem znakov v drug sistem / ta prevajalec uspešno prenaša tuje posebnosti v domači jezik / prenašati ideje v prakso, življenje
// omogočati, da zunaj studia posneta slika, zvok telekomunikacijsko prihaja vanj: televizija bo prenašala vse zborovanje; prenašati govor, prireditev iz dvorane / neposredno prenašati tekmo s tekmovališča istočasno s tekmo
5. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: prenašati odgovornost na druge / država je postopno prenašala svoje funkcije na družbene organizacije; te naloge se prenašajo na krajevne skupnosti
6. ekspr. prestajati1, trpeti: po operaciji je prenašal hude bolečine; dolgo je prenašal krivico, žalitve; takrat je moral prenašati velike napore / že dvajset let prenašam zakonski jarem sem poročen
7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic
a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: teh snovi njegov organizem ne prenaša; ali prenašaš kavo, alkoholne pijače; lahko hrano še prenaša
b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa, vpitja ne prenaša; njene bolne oči sončne svetlobe niso prenašale; lahko prenašati hud mraz, vročino / ekspr. njihovih pogledov ni mogel prenašati
c) ob sprejemanju kakega stanja: prenašati bolečine, trpljenje; ali lahko prenašaš negotovost / ekspr. samega sebe več ne prenaša
č) zaradi delovanja, vplivanja česa: moči prenašati napor; vožnjo z avtomobilom težko prenaša
// ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: očitkov, podtikanj ne prenaša; znal je prenašati žalost; potrpežljivo, ravnodušno, vdano prenašati; ekspr. njene muhe mirno prenaša / misli na smrt ne more prenašati
8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne prenašam / ne prenašam njegove domišljavosti
● ekspr. pošte prenašati pripovedovati zaupane, zaupne stvari o kom; leta dobro prenaša je še krepek, zdrav za svoja leta
♦ mat. prenašati člene enačbe; strojn. pritisk se prenaša hidravlično

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prenášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prenášanje (ȃ) koga/kaj ~ otroka; poud. Takih ljudi ne ~am |ne maram|; ~ prireditev po televiziji; dobro ~ zdravilo; poud. ~ žalitve |prestajati, trpeti|; prenašati kaj na koga/kaj ~ bolezen na potomce; ~ odgovornost na druge
prenášati se -am se (ȃ) Te klice se ~ajo z dotikom; prenašati se na koga/kaj Njegov nemir se ~a tudi na druge

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prenášati -am nedov. prestajati, trpeti: csi mám vſzo vöro tak, da brigé prenáſam KŠ 1771, 516; nyegovo pretrpljivost vse prenáša AI 1878, 8; Da bi me szramotio nepriátel moj, tô bi prenásao TA 1848, 44; Szemo tamo od Matere prenoſao ſzeje BKM 1789, 72

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prenašati -am nedov. prenašati, tj. 1. prestavljati: aku po vodi, kakor po semli hodi: aku hribe s'beſsedo prenasha 3. ed. (I/1, 155) 2. trpeti: eno taku hudobno, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno sheno je prenashal del. ed. m (II, 171)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prenosìti -nòsim nedov.
1. prestajati, trpeti: Geti ni veſz ſzvejt, prenoſziti tvojo, Nemore ſibo BKM 1789, 344; sztaroszti, Ár sz-tebom mam prenosziti Nyé veliko krhkôcso KAJ 1848, 213; Niscse nebi mogao nepresztanoga verosztüvanya prenosziti KAJ 1870, 48; csi ſto nevoule prenoſzi trpécsi nepravicsno BKM 1789, 707; náklonoszt, Stera vszáko obsálnoszt Prenoszi vu mirovnoszti KAJ 1848, 297; 'zukoszti, stero szem prenoszo vu krili mojem TA 1848, 74; Kak mirovno szi, vküpsztrti, Prenoszo ran bolezni KAJ 1848, 222
2. dov. prenesti, prestati: Jáko doſzta ſzi na mé djao, Ne prenoſzim teliko BKM 1789, 316; Nete'zi me, Bog moj, vise, kak prenoszim KAJ 1870, 169

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prerę̑htati, -am, vb. pf. = prerešetati, durchreitern, C.; — durchhecheln: ne more se trpeti, da bi nekatere klepetulje celo faro prerehtale, Jap. (Prid.); — prim. rehta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prestràšen -šna -o prid. prestrašen, strašen: Ka mo vidli? nego ogyen Navsze ſztráni presztraſſen KM 1783, 297; Oh preſztrasna moka tou vſzigdár trpeti KM 1783, 255; Dáj naj Krisztuſſove moke, i presztrasne ſzmrti mantre, nosziti morem rane KM 1783, 240; imé Jezuſſa, vcsino hüdim dühom pa preſztrasno KM 1783, 44; Oſztaviti vſze hocsem, Na preſztrasno pitanye SŠ 1796, 99; Pobolsajte ſze hüdodelniczi, Nad mokom, I ſzmrtyom, preſztrasnom BKM 1789, 86; za volo vnouge hüdoube tvoje, i preſztrasni grejhov tvoji KŠ 1754, 176; Tô je presztrasno AI 1875, br. 1, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prešúštvo tudi préšuštvo -a s (ȗ; ẹ̄)
nav. ekspr. spolni odnosi poročene osebe ali osebe v resni zvezi z osebo, ki ni njen stalni, življenjski partner: ne trpeti prešuštva / živeti v prešuštvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pretrpéti -trpím dov. pretrpljênje; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) kaj ~ mnoge krivice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pretrpẹ́ti – glej trpẹ́ti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pretrpeti [pretrpẹ́ti pretrpím] dovršni glagol

pretrpeti, potrpeti

PRIMERJAJ: potrpeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prílika -e ž
1. prilika, priložnost: da pomenke moje pobougsati bode drügim prilika szvoje vrejdnoszti povéksati KOJ 1833, V; Prva prilika je tô, po steroj sze vam ponüdi zgodbe zvediti AI 1875, kaz. br. 1; jeli ſze ſcsé od prilike na grejh pelajoucse ogibati KŠ 1754, 209; náj bole lagoje prilike naj ſze ogiblemo KMK 1780, 44; Jaj tebi, csi te dnesz sztávi, I od vsze prilike szprávi KAJ 1870, 83; Kriſztus je vám priliko nehávſi, naj nyega naſzledüjete KŠ 1754, 107; ali na nyé nyemi priliko dámo, naj ſze ſzpozna KŠ 1754, 171; Priliko ſzám meni ká'zi BKM 1789, 170; nego vám priliko dávamo hvále nad nami KŠ 1771, 537; V-nyem mam priliko zbôgsanya KAJ 1848, 5; Naides v-eti na vſzáko priliko Boga zvisávanye BRM 1823, II; Zdaj szo podjármani národje 'selno priliko popadnili KOJ 1848, 5; Jo'sef po priliki li sztrêlao závce AI 1875, kaz. br. 7; pri priliki koronüvanya dár je darüven AIP 1876, br. 1, 8; náſz ſzküsáva ſzprilikov 1) na dobro KŠ 1754, 173; szin te odtirane kralice z-lehkov prilikov na trónus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3; Rázlocsne prilike KAJ 1848, VI; Nej li ſzamo po ogibanyi tákſi prilik KŠ 1754, 47; Zapovidáva Ino vsze prilike mrszke osztávimo KM 1783, 276; ka bi na etoj zemli vu vſzej prilikaj tak ſzpunili KMK 1780, 28; Zvacsinsztvo, szem szpodobnimi prilikami SIZ 1807, 1; Gde i vu kakſoj priliki ſze je naroudo Goſzpon Kriſztus KM 1796, 87; da bi ſze tiſzti ſtera ſzo vu nebéſzaj, prilike ſztákſimi ocsiſcsávale KŠ 1771, 686
2. prilika, poučna pripoved: neprávi brezi zroka edna zdávnya prilika KAJ 1870, 50; pitali ſzo ga vucseniczke nyegovi od te prilike KŠ 1771, 123; Vu pripovedanyi prilike je nej návada z-imenikom 'siveti KOJ 1833, 120; Priliko ſzi vzemi ſztoga SŠ 1796, 66; ka ſze vu onoj právoj priliki právi KŠ 1771, 721; Kak sze tô v-priliki gucsi KAJ 1870, 6; Vore praviczo zlejpov prilikov ká'ze KŠ 1771, 564; Prilike, prilicsne recsi KAJ 1870, 136; prilike me potrdjávajo KŠ 1754, 182; i brezi prilik je njim nikaj nej gucsao KŠ 1771, 45; i prilike nikakse ne právis KŠ 1771, 322; ercsé vu prilikaj KŠ 1771, 192; Ali jeli nám Boug tá dáva zráven, ali po prilikaj KM 1790, 50
3. primer, vzor: Prilika je Lot KŠ 1754, 44; Kak ti je prilika Kriſztus BKM 1789, 260; teda szem nyim vcsinyen k priliki TA 1848, 54
4. prispodoba, oblika: gda bode i nám pouleg tvojega Sziná prilike trpeti KŠ 1771, 829; li naj ſzloboſcsino na priliko tejla ne obrácsate KŠ 1771, 567; Odkud ga je i vu priliki gori ſztanenyá nazáj vzéo KŠ 1771, 692

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

priméra -e ž (ẹ̑)
1. kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: tvoja primera je preveč robata; govor je začel z duhovito primero
// lit. besedna zveza, s katero je v ustaljeni obliki izražena podobnost kake stvari z drugo stvarjo zaradi kake skupne lastnosti: izpisati iz besedila primere; rabiti primere; dober kot kruh in druge primere; okrasni pridevki in primere
2. v prislovni rabi, v zvezi v primeri z izraža omejitev lastnosti glede na primerjano: v primeri z njo je stara; naši problemi so v primeri z vašimi majhni
3. ekspr., v zvezi brez primere ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: on je matematik brez primere / njegova obleka je brez primere zelo lepa; imel je srečo brez primere zelo veliko
// v prislovni rabi zelo, hudo: trpeti brez primere / je brez primere boljši dosti
● ekspr. je pameten, da mu ni primere zelo; publ. ta gledališka predstava ne vzdrži nobene primere s prejšnjimi uprizoritvami je slabša kot prejšnje; ta stvar nima primere je ni mogoče z ničimer primerjati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

priméra -e ž (ẹ̑) povedati kaj z duhovito ~o; biti v ~i s kom dober; poud.: biti strokovnjak brez ~e |velik|; trpeti brez ~e |zelo, hudo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prizanášati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic: nikomur ne prizanaša; dolgo so mu prizanašali; otrokom za laž ni prizanašal
2. delati, da kdo ni deležen česa hudega, neprijetnega: kadar je bilo dosti dela, tudi otrokom niso prizanašali; prizanašati komu s težkim delom, s prehudimi nalogami / prizanašati s kaznijo; ekspr. ni mu prizanašala z očitki veliko mu je očitala / ekspr. prizanašaj svojemu zdravju pazi na svoje zdravje
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da kdo ni deležen tega, kar določa osebek: bolezni mu niso prizanašale; trpljenje tudi njemu ni prizanašalo
3. imeti razumevajoč, strpen odnos do koga: ker je bila bolehna, so ji radi prizanašali; prizanašaj mu, saj vidiš, da ne zmore toliko / prizanašal je njeni slabosti
● ekspr. vojna jim ni prizanašala morali so veliko trpeti zaradi nje; ekspr. zima letos prizanaša je blaga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rána -e ž (á)
1. kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga: rana se celi, se gnoji; rana krvavi, peče; rana se je znova odprla; dobiti, imeti rane po vsem telesu; obvezati, razkužiti, zdraviti rano; globoka, gnojna, krvava rana; rana od ugriza, vboda; rana na čelu, hrbtu; pokrit z ranami; krasta na rani / ekspr. biti ves v ranah imeti veliko ran / čista rana ki se ne gnoji; prisadna rana; smrtna rana; ekspr. živa rana; rana na pljučih kaverna; rana na želodcu razjeda / pes si liže rano / rane na sadnem drevju
2. ekspr. kar nastane zaradi duševne bolečine, trpljenja: otrokova smrt ji je vsekala globoko rano; v pogovoru se ni dotaknil njegove boleče, stare rane; ob spominu nanjo se mu je v prsih spet odprla rana je spet začel trpeti / moralne, srčne rane; nezaceljiva rana nesrečne ljubezni
● publ. to je rakava rana v razvoju industrije velika, nevarna slabost, napaka; ekspr. mesto je med vojno pretrpelo strašne rane je bilo zelo poškodovano; čas celi rane
♦ farm. posip za rane; med. rana kar nastane na mestu, kjer se tkivo zaradi zunanje sile pretrga; rana se čisti se manj gnoji; izžigati rane; očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; izstrelna rana ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa; odprta rana; vbodna rana; zaprta rana zašita, povita, zaceljena; vet. ugrizna rana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sàmo prisl.
1. samo, izraža omejenost na navedeno: Szamo eden ali vtrojem je keipi TF 1715, 37; ino je ſzamo eden ſzreidbenik SM 1747, 35; Jeli je tak li ſzamo vnebéſzaj, Kriſztus KŠ 1754, 112; Szamo tebe, li jaſz seleim SM 1747, 90; I proſzili ſzo ga, da bi ſze li ſzamo doteknoli kraja gvanta nyegovoga KŠ 1771, 49; csi Krſztsenik ſzamo vu ſzrczi vörje KMK 1780, 4; Zná ſzamo li grejſiti BKM 1789, 13; dvê sztráni má, ali szamo edna sze viditi dá KAJ 1870, 9; Da v-Törszkom országi szamo törszke vöre cslovek orszacsko csészt dobih AI 1875, kaz. br. 3; Lasztivnoimé, stero sze prisztája szamo jedinszke oszobe AIN 1876, 10; Jež .. i ide samo po noči na lov AI 1878, 10; Vu ništeroj hiži je samo edna stanica BJ 1886, 7
2. v vezniški rabi, v zvezi nej samo – nego za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: kai ſzem ſze neili ſzamo, vu greihi popriel, nego i to zavezo preſztoupo SM 1747, 48; vſzáksi, nej li ſzamo za ſzébe, nego i eden za drügoga KŠ 1754, 154; za Kriſztuſa nej ſzamo vu nyem vörvati, nego i za nyega trpeti KŠ 1771, 539; naj nej ſzamo vu Vöri ſztálni, nego ſze ſzkrblivi nájdemo KM 1783, 11; Té Imenik lehko sztoji nejszamo pred nomenami, nego i pred pronomenami KOJ 1833, 119; je Magyare nej szamo zbio, nego i ednoga vojov vlouvo KOJ 1848, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

samôta -e ž (ó)
1. stanje, ko je kdo sam, brez stikov, povezave z drugimi: samota ga muči; želeti si samote; dnevi samote / duševna samota; pesn. samota srca / trpeti v samoti; na starost je živel v veliki samoti zelo osamljeno, samotno
2. oddaljen, odmaknjen kraj, predel: v to hribovsko samoto malokdo pride; njegova hiša je stala v divji samoti / kmetija leži na samoti / ekspr. hrepeneti po gozdnih samotah
● knjiž. prevzela ga je samota kraja samotnost; star. če se bova srečala kje na samoti, ne vem, kaj bom storil kje na samem; v samoti je še enkrat premislil svoj načrt ko je bil sam; knjiž. v občini je bilo takrat dvajset zaselkov in nekaj samot samotnih kmetij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sìn -á tudi -a m
1. sin, moški v odnosu do svojih staršev: Filius Szin KMS 1780, A9; Szin Fiú KM 1790, 95; ſzobotha, nedelai teda nikai, ani ſzin tvoj TF 1715, 14; Csi koga med vami Otso bode ſzin krüha proſzo KŠ 1754, 154; Peter je bio nikoga Jónáſa ribics ſzin KŠ 1771, 699; Ádama ſztarejsi ſzin, Kájn KM 1796, 8; Ete nyegov ſzin proſzo je SIZ 1807, 4; V-vadlüványi nam tvoj szin KAJ 1848, 6; Vojvodsztvi, stero Árpád nyegov szin prejkvzeme KOJ 1848, 7; eden mládi 16 lêt sztar szin te odtirane kralice AI 1875, kaz. br. 3; velikoj nevôli je nyihov lastiven sin zrok bil BJ 1886, 9; Nebode zmojega ſziná Farar TF 1715, 4; ino ga je za volo iména ſziná ſzvojega Hénoka za Hénokio imenüvao KM 1796, 10; Králi, ki je napravo goſztüvanye ſzini ſzvojemi KŠ 1771, 71; da Vojvodsztvo szvojemi szini prejkdá KOJ 1848, 9; Ali ktomi je etak erkla vrlomi szinôvi szvojemi KAJ 1870, 22; i, steri lübi ſziná, ali csér, bole, liki mené KŠ 1771, 34; vido je Jákuba Zebedeuſovoga Sziná KŠ 1771, 12; Vörje i poprijé, Vu utrobi ſziná BKM 1789, 1; Küsüjte ſziná, da sze neraszrdi TA 1848, 3; Edna mati je ednoga máloga sziná mêla KAJ 1870, 8; Za nistera leta talianszkoga kralá szina szo za krála zébrali AI 1875, kaz. br. 3; Radüvao ſze je ocsa nad rázumnim ſzinom KM 1790, 50; nyegovo hi'so je povéksao z-ednim ſzinom SIZ 1807, 4; Dávida, gda je be'zao pred Absalomom, szinom szvojim TA 1848, 4; Dvá sztarejsiva Atilova sziná szta na bitviscsi osztala KOJ 1848, 5; Dobro je tak, mojiva sziná KAJ 1870, 134; Taksony je dvá sziná meo KOJ 1848, 10; da ga proſzimo, kako lübléni ſzinovje ſzvoje lüblene Otseve KŠ 1754, 153; Atilovi szinovje Ellak KOJ 1848, 5; Stampane z sztroskom Szinov TA 1848, 1; nego rái ſzvoim ſzinoum gori dájo zráſzti TF 1715, 4; Csi znáte dobre dári dávati ſzinom vaſſim KŠ 1754, 126; Boug dáj, kaj bi mi ſzini 'senili SIZ 1807, 6; od lejpih szlovenszkih 'senszk szo lepse szine i cseri zadoubili KOJ 1848, 8; Edna szirôta vdovica je tri szini mela KAJ 1870, 21; kastigam grehe Ocsév nad szinmi ABC 1725, A4b
2. otrok, potomec: I jaſz ſzem ſzin grehov vnogih SM 1747, 67; kai je on i záto ſzin ſzerditoſzti SM 1747, 7; naj ſze 'ze vecs tvoj ſzin nezovém KŠ 1754, 231; i szin cslovecsi, kâ ga prigledávas TA 1848, 7; neoſztavi ovoga tvoiega ſziná SM 1747, 63; Bláseni Boug za ſziná Blagoſzlovi me tvega SM 1747, 71; ino kai ſzmo mi nyegovi laſztivni ſzinovje TF 1715, 26; zaiſztino fotivge ſzte, i nei ſzinouve SM 1747, 29; ino ſzinove ſzmerti poſztanoli SM 1747, 51; Da ſzte pa ſzinovje KŠ 1754, 154; ár ſze oni Bo'zi ſzinovje zváli bodo KŠ 1771, 14; da bi ne vidili ſzinovje Izraelſzki na konecz KŠ 1771, 534; Nepokorni ſzinouvje BKM 1789, 10; Szinôvje cslovecsi, ak dugo de ospotávana dika moja TA 1848, 4; ako i mi ſzvéto, kakoſze ſzinouv Boſi doſztája, ſivémo TF 1715, 27; Liki ſze ſzinouv Bo'zi doſztája KŠ 1754, 158; Zſteroga plemena pá ti dvanájſzet ſzinouv Jákob Pátriárcha KŠ 1771, 260; da ſze zdaj nám nyihovim ſzinom od tiſztoga ſzkumina KŠ 1754, 4a; Boug náſz nejma za hlápcze, nego za ſzvoje ſzini KŠ 1754, 154; Ráchel je joukala ſzvoje Szini KŠ 1771, 8; ár je on vſze náſz za Szini poſztavo KMK 1780, 26; Ki ſzi nász za ſzini odébrao KM 1783, 23; i návcso je na nyou ſzini Izraelſzke BKM 1789, 5b; Szetovi ſzinouvje ſze pa imenüjejo ſzini Bo'ze KM 1796, 10; Ár je tak ſteo nas Ocsa nebeſzki ſzvoje ſzini vküp-ſzpraviti SIZ 1807, 8; szam steo vküpszpraviti szini tvoje KOJ 1833, XI; zaka bi zaman sztvôro vsze szini cslovecse TA 1848, 74; pouleg dühá, ki zdaj dela vu ſzinih te nevernoſzti KŠ 1771, 576; steri kastigam greihe Ocsév, nad ſzinmi SM 1747, 46; Ádam zevſzejmi ſzvojmi ſzinmi .. zgübila KŠ 1754, 96; gda zaman lüdjé med szinmi cslovecsemi ládajo TA 1848, 10
3. navadno v zvezah: Sin boži, Sin človekov Kristus: Boſi ſzvéti ſzin TF 1715, 37; Otecz, Szin, i Szvéti Düh SM 1747, 3; ka je on Bo'zi Szin KŠ 1754, 108; drüga [Persona] Szin KMK 1780, 8; Ocsa, Szin i Düjh ſzvéti KM 1783, 8; dokecs nyegov ſzvéti Szin ſzobotte poſzvecsenyá ne obrné KM 1796, 4; Szin Bo'zi knám doli BKM 1789, 18; moj odküpiteo Szin Boug SŠ 1796, 7; On bode veliki, Szin visnoga Bôga BRM 1823, 10; Moj szin szi ti TA 1848, 3; vu Iméni otsé, ſziná i Duhá TF 1715, 31; Vu Iméni Siná ABC 1725, A5a; Vu Iméni Bogá i ſziná SM 1747, 43; Steri pa od Otsé i Sziná vo ſzhája KŠ 1754, 123; tak bode priſeſztye Sziná cslovecsega KŠ 1771, 82; vu Iméni Sziná KMK 1780, 9; Nezgrüntana Siná Bo'sega Modrouszt KM 1783, 8; I za mater zvoli Szina lüblénoga BRM 1823, 10; z-szvojega szina narodjênyem KAJ 1848, 2; Dika boidi Bogi i ſzini SM 1747, 46; Hvala boidi i nyega ſzinovi Jesussi SM 1747, 90; Dika nyegovomo ſzino SM 1747, 67; vu vori 'zivém Szini Bo'zemi KŠ 1754, 138; Trbej Szinej cslovecsemi vnogo trpeti KŠ 1754, 111; dika Bougi Szini KM 1783, 2; Dika nyegovomi ſzini BKM 1789, 20; Dika I nyega ſzinouvi Jezus Kriſztusi SŠ 1796, 71; Dika Tebi Szini nyegovomi BRM 1823, 2; Csészt Jezusi, nyega szini KAJ 1848, 9; je nyemi ſzvojega ednoga ſziná, za Odküpitela poſzlati SM 1747, 9; vo je püſzto Boug Dühá Sziná ſzvojega KŠ 1754, 154; koga mené právijo lidjé biti ſziná cslovecsega KŠ 1771, 54; Kriſztusa Sziná Bo'zega KŠ 1771, 189; vorjemo uu Oczi vſzini i vſzvétom Dühei TF 1715, 20; Po Tvojem predragom Sz. Szinei TF 1715, 45; po tvoiem predrágom Szinei ABC 1725, A5a; I vuIésussi Kristusi Szini nyegovom ABC 1725, A5a; po tvojem predrágom ſzini SM 1747, 43; i jeſzmo vtom pravicsnom vſzini nyegovom Jezuſi Kriſztuſi KŠ 1754, 100; ti, vörjes vu Szini Bo'zem KŠ 1771, 298; Vörjem I vu Jezuſſi, nyegovom Szini KMK 1780, 7; Vörmo Vu Bo'zem právom ſzini BKM 1789, 6; Vermo V-Bo'zem Szini Jezusi BRM 1823, 4; Mi verjemo vu Jezusi, Szini ocsé nebeszkoga KAJ 1848, 9; te vſzigdár hválil i bom gori zvisával, ſztvoim ſzinom SM 1747, 65; da vrejdni bodemo ſztáti pred Szinom csloveka KŠ 1754, 113; Bojdi hválen ſztvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 9; I z-szinom náſz je prigledno BRM 1823, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sízifovsko primer. prisl. (ȋ) izobr. ~ trpeti |brezupno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

skezáti -ám [skəzati] nedov. (á ȃ)
nar. pokoriti se, trpeti: Botrca, ti boš skezala, hudo skezala (I. Cankar)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

skríven -vna -o prid., skrívnejši (ȋ)
1. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skriven predal; skriven prehod čez mejo; izkopati skriven rov; najti skriven vhod; dati ključ na skrivno mesto; odšel je skozi skrivna vrata
2. ki se dogaja okolici neopazno: skrivni pogovori; dogodki te noči niso ostali skrivni; skrivno sestajanje / želela si je, da bi njuni odnosi ostali skrivni; skrivna ljubezen
3. za katerega ve ozek krog ljudi: skriven načrt; dobiti skrivno sporočilo / skriven namen; skrivna misel / skrivna pisava
// za katerega javnost, oblast ne ve: sodeloval je pri skrivnem literarnem listu; skrivni sestanki; skrivna radijska postaja / skrivno društvo
4. star. skrivnosten: skrivna moč ga je gnala naprej / poslušati skrivne glasove / zanimala ga je skrivna preteklost
● ekspr. v skrivnem kotičku srca tli upanje globoko v srcu; star. gosposka je iskala skrivne luterane luterane, ki so se skrivali; knjiž. objavljati pod skrivnim imenom pod psevdonimom
♦ rel. skrivno razodetje (apostola Janeza) videnja apostola Janeza o koncu sveta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

skrupulóznost -i ž (ọ̑)
knjiž. lastnost, značilnost skrupuloznega človeka: trpeti zaradi skrupuloznosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sósedstvo -a s sosedstvo: Szôszedsztvo KAJ 1848, 292; Szrbia, ár nemre trpeti, ka bi v-szôszedsztvi nyéni brati kláni bili AIP 1876, br. 7, 8; Etak szo násztala szôszedsztva KAJ 1870, 161

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sòtrpéti -ím nedov., tudi sòtŕpel; sòtrpljèn (ȍ-ẹ́ ȍ-í)
knjiž. skupaj s kom trpeti: več mesecev so sotrpeli v taborišču
● knjiž. sotrpeti s ponesrečenci sočustvovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sòtrpéti -ím nedov. sòtrpljênje; drugo gl. trpeti (ȍẹ́ ȍí) Več mesecev so sotrpeli v taborišču; neobč. sotrpeti z/s kom/čim ~ s ponesrečenci sočustvovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

spév Frazemi s sestavino spév:
labódji spév

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stopáj -a m
1. stopinja: I nej nyemi je dáo örocsine vu nyej ni eden ſztopáj KŠ 1771, 359; Sztopáj AI 1875, kaz. br. 6; sztopája rogát zacsüje AI 1875, kaz. br. 7; Vtvoj ſztopáj trpeti, Za mo diko dr'zim BKM 1789, 70; nego vu ſztopáj mojega odküpitela bodem hodo SM 1747, 49; dönok ſze vnyem ſztopáji nájdejo tákſi, zſteri ſze razmi KŠ 1771, 715; toliko i toliko sztopájov koliko méterov zadene AI 1875, kaz. br. 6; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; pren. ſzo nám naſſi ſztarisi nikſi ſztopájov ſzvoje gyedrnoſzti nej niháli KŠ 1754, 3b; I ocsa je i onih, ki hodijo po ſztopáji vöre KŠ 1771, 455
2. korak: Potom je z-Pavlom vednom dühi i ſztopáji hodo KŠ 1771, 654; Eta morska riba zná na 300 stopájov leteti AI 1878, 32; Mre'ze szo vrgli sztopájom mojim TA 1848, 45; I ſztopáje ednáke csinte znogámi vaſimi KŠ 1771, 695; Ravnaj moje ſztopáje na pout tvojih zapouvid KM 1783, 17

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

strȃd, m. das Darben, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; glad in strad, Let.; bolna od glada in strada, Jurč.; s. trpeti, darben, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

strádati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

strȃst strastȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stràšen2 in strášen -šna -o prid., strašnêjši in stràšnejši in strášnejši (ȁ; ā)
1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: v sanjah je videl strašno prikazen / zgodil se je strašen zločin; strašno rjovenje je preplašilo čredo / izrekel je strašne besede; obšla ga je strašna misel; izvedeti za strašno skrivnost
// ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: minil je strašen dan; znašel se je v strašnem položaju / čaka jo strašna kazen; strašna novica še ni prišla do njega; umreti strašne smrti
2. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča odpor, nenaklonjenost: to so strašni ljudje; ta tvoj znanec je strašen / njeno vedenje je bilo res strašno
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nastopil je strašen mraz; strašen požar; strašna lakota, utrujenost; živi v strašni revščini / trpeti strašne bolečine; strašna nesreča / zgodila se je strašna krivica, napaka; strašna žalitev
// zelo vnet, navdušen: strašen kvartopirec, pravdar / bil je strašen pijanec
4. ekspr. zelo slab, nekvaliteten: tam smo imeli strašno hrano; cesta je strašna, polna lukenj / vreme je bilo strašno zelo neugodno
// pog. zelo grd, neprikupen: kar naprej hodi v tistih strašnih čevljih; ne nôsi več te strašne obleke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

strẹ́či -žem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stŕpen – glej trpẹ́ti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

strpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) Niti minute ne ~i na mestu; Ne ~i pri knjigi; star. strpeti koga Ne ~i nobenega človeka ne prenese, ne mara; brezos. Ni ga strpelo doma; star. strpeti z/s kom potrpeti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

strpẹ́ti – glej trpẹ́ti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

stŕpnost – glej trpẹ́ti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

škóda1 -e ž (ọ́)
1. kar nastane kot posledica zmanjšanja količine, kakovosti, vrednosti kake dobrine: oceniti, popraviti škodo; prizadeti komu škodo; na avtomobilu je za več tisoč evrov škode / delati, povzročati škodo; od tega ima le škodo, koristi pa nobene; trpeti škodo; tudi on je na škodi je oškodovan; zmotiti se v svojo škodo / ekspr. škoda gre v milijone; povrniti škodo / gmotna, gospodarska škoda
♦ pravn. lovska škoda ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad; naključna škoda ki je storilec ni predvidel in je ni bil dolžen predvideti
// sprememba določenega stanja na slabše: mati je z razvajanjem otroku naredila veliko škode; taki filmi povzročajo škodo pri mladini; moralna, politična škoda / brez škode lahko črtaš nekatere odstavke; poudarjanje oblike na škodo vsebine; priče so govorile v njegovo škodo
2. ekspr., v povedni rabi izraža
a) v zvezi z za da kaj po vrednosti presega določen namen: te obleke je škoda za doma; škoda je fanta za tako delo; elipt. škoda časa, denarja za to
b) z nedoločnikom nekoristnost, neprimernost kakega dejanja: škoda ga je poslušati; zdi se mu škoda hoditi v mesto; elipt. škoda spati v tako lepem vremenu
c) obžalovanje: ali ni škoda blaga, kruha; takega človeka je zelo škoda / kot vzklik kakšna škoda
č) pog. omalovaževanje: ne bi bilo dosti škode, če ga ne bi bilo / elipt. razbil se mi je vrč. Prava škoda / škoda besed ni vredno govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

škǫ́da, f. der Schaden; škodo delati, trpeti; — živina v škodo uhaja (macht Schaden auf der Weide); — (pren.) v škodo hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen; — škoda je koga, česa, es ist schade um jemanden, eine Sache; škoda besedi, schade um jedes Wort.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

špòt -a m sramota: rejcs Goſzpodnova je nyim ſpot KŠ 1754, 24; nej je spot za nász KOJ 1833, V; Boug ſzi ne dá z-ſzébe ſpota ſzprávlati KM 1790, 74; i nebi nyim spota delala KOJ 1845, 8; i nei je máral za ſpot SM 1747, 28; Nyé ſzkoro Na vékſi ſpot vr'ze KŠ 1754, 263; Hodmo, ſpot nyegov noſzécsi KŠ 1771, 697; Moj ſpot Volno trpeti mi BKM 1789, 70; ſzi je pri deczi ſpot ſzpravo KM 1790, 20; ſzo dáli pripelati Sámſona, ka bi ſzi 's-nyega ſpot ſzprávlali KM 1796, 50; I na ov spot bi ne prisli SŠ 1796, 173; Odked je na spot “Kumaniánszki Ladiszlav” imenüvan KOJ 1848, 40; Ino tvoje ime ne dr'zi Vu táksem ſpoti BKM 1789, 327; kejpi, ſteri je pun bio ſz-ſziromaſtvom i ſpotom KŠ 1754, 108; Vougri z tem spotom razszrdjeni KOJ 1848, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

štrapȃc -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Tántalov -a -o prid. (ȃ)
knjiž., ekspr., v zvezi Tantalove muke in tantalove muke muke koga, ki zaman želi dobiti, doseči to, kar je na dosegu: to mu povzroča Tantalove muke / trpeti Tantalove muke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tántalov2 in Tántalov -a -o (ȃ) poud. trpeti ~e muke |muke koga, ki zaman želi dobiti, kar je na dosegu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Tántalov Frazemi s sestavino Tántalov:
Tántalove múke

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tarpeti gl. trpeti 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — (pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tìč Frazemi s sestavino tìč:
ne tìč ne mìš

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tolerȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tóužiti -im nedov. tožiti, obtoževati: vrág 'ze nikse zmo'znoſzti nejma náſz tou'ziti KŠ 1754, 118; i pitali ſzo ga, da bi mogli tou'ziti KŠ 1771, 38; krivicsno tou'siti edendrügoga, je prepoveda-no KOJ 1845, 10; prideta dvá brata Dühovniki tou'sit KOJ 1845, 94; Moja düsna veiſzt me touſi SM 1747, 77; Csi me za grejhe tou'zi, Szmrt, vrág BKM 1789, 81; Csi nyega tou'zimo KŠ 1754, 55; Pred Pilátuſom ga tou'zijo KŠ 1771, 324; moje grejhe, Steri mené tou'zijo BKM 1789, 388; Ne ſtimajte, kaj bi jaſz tou'zo váſz KŠ 1771, 281; I pazili ſzo na nyega da bi ga tou'zili KŠ 1771, 109; Csi dusna vejſzt touſila Bode BKM 1789, 65; I bodo me ſztrasno nazoucſi tou'sile KM 1783, 283; to'zecs, ſteri je nyé tou'zo KŠ 1754, 118; Ar ſzmo prvle tou'zili i 'Zidove i Grke KŠ 1771, 453; tou'zili ſzo je KŠ 1771, 122
tóužiti se -im se
1. obtoževati se: nej ſzamo ſze ſz-toga zamúcsanoga grejha more ſzpovedati, nego i od toga ſze tou'siti KMK 1780, 76; Za etoga vüpanya volo ſze tou'zim, Agrippa kráo, od 'Zidovov KŠ 1771, 421
2. pritoževati se: Bogom tebi ſze tou'ziti KŠ 1754, 229; Edna sztaricza sze je tou'sit prisla szvojemi Dühovniki KOJ 1845, 97; Boug ja ſze tebi tou'zim KŠ 1754, 240; Tak sze od tébe netô'zim AI 1875, br. 2, 8; zakaj ſze pa tou'zi KŠ 1771, 468; I csi glász tvoj szpêva, csi sze tô'zi, Bôg je blüzi KAJ 1870, 71; Netô'zi sze tak, kâ szi szirmák KAJ 1870, 78; I da ſzem jasz vmojem ſzrczi, Kak ſzem ſze ti 'ze tou'zo KŠ 1754, 255; Ti ſzi ſze oh Jezus! tou'so na kri'ſi KM 1783, 190; i prouti tim drügim ſze je tou'so, ka od nyih doſzta more trpeti KM 1790, 74; da szo sze na nyé vsze szoszedcsine bridko tou'sile KOJ 1845, 3
tožéči -a -e tožeč: Ár to'zécsi nyim právi KŠ 1771, 684
tòženi -a -o tožen, obtožen: I, gda bi to'zen bio od vládnikov popovſzki KŠ 1771, 93; Ár zoucſi voucſi to'zeni bode BKM 1789, 445

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trȁp trápa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trápiti -ȃpim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trápiti -im nedov. mučiti: Ah ka bi on, ſteo trpeti, Tejlo ſzvoje trápiti KM 1783, 300; Kâ je z-márnov dikov Nôroszt szrdcze trápiti KAJ 1848, 26; gda szvoj 'sivot v-püsztini z-posztom trápis KOJ 1845, 125; záto je trápo nyé vdárecz TA 1848, 88; trápila je ona (Judita) ſzvoje tejlo KM 1796, 72; tejla ſzvoja ſzo trápili KM 1783, 217

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trẹ́zen -ẹ̄zna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpeč deležnik

PRIMERJAJ: trpeti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

trpejoč (trpeoč) deležnik

PRIMERJAJ: trpeti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

tŕpek -pka prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpéti -ím nedov., tudi tŕpel; trpljèn (ẹ́ í)
1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje: bolnik trpi; zaradi poškodbe trpi že več let; potrpežljivo, vdano trpeti / trpeti zaradi občutka manjvrednosti, zapuščenosti; ob spominu nanj je zelo trpela; trpeti po nedolžnem / duševno, telesno trpeti / preh. trpeti bolečine
2. preh. biti deležen kakega negativnega, neugodnega telesnega, gmotnega stanja: trpeti lakoto, pomanjkanje, revščino
3. biti deležen neugodnega družbenega položaja: trpeti pod tujo oblastjo; stoletja so trpeli v suženjstvu
// biti deležen česa negativnega, neugodnega sploh: trpeti izgubo, škodo; trpeti krivico; dolgo je trpela zasmehovanje / star. stroške trpi lastnik sam plača, poravna
4. nav. ekspr., navadno v zvezi z za imeti bolezen, kot jo izraža določilo: trpeti za jetiko, malarijo; že več let trpi za nespečnostjo / publ. trpi na kroničnem katarju za kroničnim katarjem
5. navadno s prislovnim določilom biti deležen slabih, škodljivih vplivov, učinkov: na slabi cesti trpijo kolesa in vzmeti; zidovi trpijo zaradi vlage / mesto je precej trpelo zaradi letalskih napadov / zaradi številnih obiskov trpi delo
6. ekspr. biti prizadet, manjši zaradi vplivov, učinkov česa slabega, nezaželenega: kakovost ne bi smela trpeti; pri tem je trpel razvoj / zaradi tega naš ponos, ugled trpi
7. preh., nav. ekspr. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: samo domače trpi ob sebi, pri sebi; trpeli so jo iz vljudnosti / petelin ne trpi drugih petelinov / te rastline ne trpijo druga druge
// navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne trpi / psov ne more trpeti; zaradi dekleta se ne moreta trpeti / opravljanja, podtikanja ne trpi; v stanovanju ne trpi vonja po tobaku
// ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: njeno samovoljo mirno trpi / ni trpel, da bi kdo hodil za njim; niti tega ne trpi, da kdo izgovori njeno ime
8. star. ohranjati se, biti trpežen: tako premazan les dolgo trpi
9. star. trajati: zima že dolgo trpi; to bo trpelo do torka
● ekspr. njegove besede niso trpele ugovora ni dovolil, da bi mu ugovarjali; ekspr. hodi lepo oblečena, ne da bi njen žep preveč trpel ne da bi jo veliko stalo; vse življenje je trpela za otroke se zelo trudila, delala zanje; zastar. ni ga trpelo doma ni vzdržal doma; trpi kot žival zelo veliko, naporno dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpéti -ím nedov. tŕpi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla tudi tŕpel -éla, -èt/-ét, trpljèn -êna; trpljênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik ~i; star. Zima že dolgo ~i traja; ~ v suženjstvu; trpeti koga/kaj ~ krivico; poud. Takih ljudi ne ~i |ne mara|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpéti -ím nedov.
čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje
SINONIMI:
ekspr. mučiti se, star. vicati se
GLEJ ŠE SINONIM: bolehati, ohranjati se, prenašati, prenašati, prestajati, trajati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

trpéti -ím tudi tŕpel nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj čutiti hude telesne in duševne bolečine
Bolnik trpi.
2.
kdo/kaj prenašati koga/kaj
/Dostojanstveno / z dostojanstvom/ so trpeli revščino.
3.
kaj biti deležno slabih, š kod ljivih vplivov čutiti hude telesne in duševne bolečine
/Zaradi slabega terena/ trpijo kolesa in vzmeti.
4.
kdo/kaj dovoljevati koga/kaj
/Zaradi svoje bolezni/ trpi ob sebi samo svoje domače.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

trpẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) leiden; pri delu mnogo t.; t. lakoto, žejo; škodo, krivico t.; t. pri čem, bei einer Sache zu kurz kommen; iz svojega t., aus seinem Sacke bestreiten; stroške bom jaz trpel, die Kosten werde ich tragen; — ertragen; vse voljno t.; sich gefallen lassen; tega ne trpim; sitneža ne trpim poleg sebe; vertragen; želodec mi ne trpi te jedi; — 2) sich halten, dauerhaft sein, dauern; dolgo t.; ta obleka me trpi dolgo, ich trage dieses Kleid lange; denar me ne trpi dolgo, ich habe das Geld nicht lange (= ich verbrauche es schnell); — trpeč, dauerhaft, Dict., Cig., Jan.; — 3) dauern, währen, anhalten; vse le nekoliko časa trpi; nekatera bolezen dolgo trpi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpèti tudi terpèti -ím nedov.
1. trpeti, čutiti bolečine, neugodje: Dai mi poterpleinye terpeti SM 1747, 54; nego Eti trpeti escse KŠ 1754, 262; gda bode i nám trpeti KŠ 1771, 829; On vcsi trpeti KAJ 1848, 3; da mirovno terpim SM 1747, 56; milosztivno trpis na etom ſzvejti KM 1783, 135; cſi kris moje trpi SM 1747, 72; Za grehe mi to terpimo SM 1747, 85; csi 'znyim navküp trpimo KŠ 1754, 137; Ár je bole, na, trpite KŠ 1771, 710; Kteri eti trpite BKM 1789, 12; Csi trpi ednoga kotriga, 'znyouv navküp trpijo vſze kotrige KŠ 1754, 133; Vzeme nam vſze blágo, Trpmo BRM 1823, 5; Kriſztus je trpo za váſz KŠ 1754, 107; Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; nai trpim vteili mojem SM 1747, 71; Ki ſze je Trpo, mrou BKM 1789, 8; Te Kriſztus je trpeo BRM 1823, 4; kriſtuſſevo Telou za mé na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; Tak i Szin cslovecsi bode trpo od nyih KŠ 1771, 56; liki je vcsio i trpo KŠ 1771, 645
2. biti deležen neugodnega stanja: Nyega tesko bremen trpimo SŠ 1796, 45; Ki pa eti trpite kri'z nevole BRM 1823, 8; Ki 'z-nyim kri'z trpijo BRM 1823, 9; Do pitanya lepraj nevolo mi trpmo SŠ 1796, 26; i kajkoli bom nevoule trpo KM 1783, 3; kteri kastigo bodo terpeli SM 1747, 15; Ki bodo kaſtigo trpeli KŠ 1771, 627; Naj gláda ne trpimo KŠ 1754, 267; zakaj bi i eto nevolo ne bi trpeli KŠ 1754, 179; Vej ſzi ti Záto trpo bolezni KŠ 1754, 255; Moko je trpo pod Pontzius Pilátuſſom KMK 1780, 7
3. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: kak dugo bom váſz trpo KŠ 1771, 57; Bár da bi me trpeli edno malo KŠ 1771, 546
4. trajati: ino trpi tecsáſz, dokecs v'zivanye trpi KŠ 1754, 8b; Tou vsze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Od 'zetve mao velika szühocsa trpi AI 1875, kaz. br. 8; lêta nyegova trpijo od národa do národa TA 1848, 48; Dokecs bode ete ſzvejt trpo i ſztáo KŠ 1754, 132; Kak dugo bode trpejla tá M. czérkev na zemli KŠ 1754, 132; ali du'ze de trpelo AIP 1876, br. 12, 8; Mraz je nepresztano trpo AIP 1876, br. 2, 8; Grô'zanye li trpelo AI 1875, kaz. br. 3
trpéči -a -e
1. trpeč: Záto csi ſzam vám gli piſzao niti za volo nepraviczo trpécsega KŠ 1771, 541; Hercegovinanci szo trüda lehko trpécsi lidjé AI 1875, kaz. br. 3
2. trajajoč: ſzedem lejt trpécſi glád KM 1796, 64; ti ſzvéti jezero lejt trpécsega blá'zenſztva KŠ 1771, 766; Od I. jezero lejt trpécse ſzobotte ti verni KŠ 1771, 802; i vadlüjemo vſzigdár trpécse blá'senſztvo KMK 1780, 23; engedüvanye do csaſza trpécsi kaſtig KMK 1780, 81
3. trpežen: nyegova 'sivina zdrava bila i dugo trpécsa KM 1790, 68
4. trajen: Tákse szadike szo trpécse AIP 1876, br. 11, 8
trplévši -a -e trajajoč: 14 vör trplévsi ogen AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpeti [trpẹ́ti trpím] nedovršni glagol

trpeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpeti glagol

PRIMERJAJ: trpejoč, trpeč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

trpeti1 nedov., F27, aegrè pati, nerad tarpeti, nerad preneſti; damnum subire, ṡhkodo tarpéti; famen ferre, lakoto tarpeti; male torqueor, hud marter tarpym; paſsus, -a, -um, â patior, kateri je tarpil; pati aequo animo, volnu, inu rad tarpéti; patior magnas miserias, jeſt velike réve inu nadluge tarpym; poenitentiam subire, pokuro tarpéti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpeti2 nedov, F10, bilustris, -tre bellum, ena voiṡka, katera deſſet leit terpy; cephalaea, -ae, cephalagia, velika glave boléẛin, kir dolgu zhaſſa terpy; decennale bellum, voiṡka katera deſſet leit tarpy; durare, terpéti; febris ephemera, vel diaria, li eniga dnè marṡliza, malu kadai zhes en dán terpy; perannare, doſti zhaſſa ṡhivéti, enu leitu tarpeiti, inu ṡhivéti; perdiuturnus, -a, -um, kar dolgu zhaſſa tarpy; perpetuitas, vézhnúſt, tu kar vſelei tarpy; quinquennalis, -le, kar pèt leit terpy; trinoctialis, -le, tréh nozhy, kar try nozhy dolgu tarpy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpeti -im nedov. 1. trpeti: jest morem veliku lakote terpeti nedol. ǀ to bogo dusho pustimo terpèti nedol. lakoto, inu ſheio ǀ sa njegovo volo je hotel terpeiti nedol., inu umreiti ǀ sakaj n'hozhte enu malu terpejti nedol., de bi ta vezhni lon ſi sashlushili ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti namen., inu Chrishan biti ǀ v'pakli gorim takushno martro terpim 1. ed. ǀ s' te iskre bosh sposnal kakorshno martro terpin 1. ed. ǀ tulikajn ſa leto sgubleno ouzhizo terpish 2. ed. ǀ kulikain terpi 3. ed. kadar orje, ſeje, inu shajnie ǀ Bug ſe veſſelj, kadar zhlovek volnu terpj 3. ed. ǀ ſrezhna dusha katera na semli rada sa Boshjo volo lakoto, jnu shejo terpei 3. ed. ǀ veliku dobriga ſturj, inu polek nezh neterpj +3. ed. ǀ velikukrat terpimo 1. mn. de tardimu Kaminu bi ſe imeli ſmilit ǀ Vy pak terpite 2. mn. po ſili, sa poſvètni dobizhik ǀ de bi imel pridigvat od martre, katero terpe 3. mn. v' taiſtim ogniu ǀ de ſi lih veliku terpè 3. mn. vener frishni, inu veſseli ostaneio ǀ na gaugah bom en fertelz terpel del. ed. m martro ǀ kulikain ſi terpèl del. ed. m sa paku ǀ to vezhno lakoto bo na vnem ſvejtu terpil del. ed. m ǀ kar je torpel del. ed. m ǀ veliko martro v' porodi je terpela del. ed. ž ǀ kulikain je ona terpèla del. ed. ž, kadar je kose, inu koshlizhe paſsla ǀ tu dobru je veliku terpelu del. ed. s, inu nepoterpeshliu ratalu ǀ kulikain ſo terpeli del. mn. m ty S. S. Puszhauniki ǀ nejste sa lubesan Boshyo, ampak sa volo poſvètna nuza terpèli del. mn. m ǀ taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli del. mn. m, ſe nej ſo ſiſtarali ǀ de bi v' vizah dolgu neterpeli +del. mn. m ǀ de bodo s' taiſtem vashim dobrem dellam Bogu dolh plazale, ali vſai mainshi martro terpele del. mn. ž 2. prenašati: ty hudobni nemorio terpeti raven ſebe te pravizhne ǀ nemorem terpeti nedol., di bi my dva ſaurashnika bila ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti nedol. ǀ nesamoresh ene gorezhe iskre eno minuto terpeiti nedol. ǀ zhe volnu terpish 2. ed. tvojo boleſan ǀ sakaj jo tedaj pod ſvojo ſtreho terpish 2. ed. ǀ zhes tuojo zhast, inu reputation neterpish +2. ed. de bi eden ti sturil ǀ faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti, inu ne terpi 3. ed. ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite +2. mn. ǀ jo neiſo v' ſoſeski terpeli del. mn. m 3. trajati: sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi 3. ed. ijshzhete ǀ en kratik zhaſs terpj 3. ed. ǀ vſhe tulikain leiſt ta saurashna vojsKa tèrpi 3. ed. ǀ vſe nyh misli, inu fliſſe poſtavio ſadobiti lete poſvejtne rezhy, inu lushte, katere taku malu zhaſſa terpe 3. mn. ǀ en taku velik potreſs je bil de malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli ter ſesht meſizou je terpel del. ed. m ǀ je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski desheli, ter po cellem ſvejtu ſe je bila reſtresla, ter deſſet lejt je terpela del. ed. ž ǀ ob zaſsu taiste velike lakoti, katera ſedem lejt je terpèla del. ed. ž ǀ bogaſtvu nebo dalei terpelu del. ed. s, kakor ena roshiza ǀ ſa Nebeſſa, katere bodo do vekoma terpele del. mn. ž/s je bulshi shena, kakor mosh biti ǀ vener nebodò ſtu lejt terpèle del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpeti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpeti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpeti glag. nedov. ♦ P: 47 (TC 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpeti

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpeti gl. posati

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpeti ► ˈtr̥pėt -in nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpeti se glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpéti za -ím za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj biti bolan za čim , prizadet s čim
/Zaradi težkih bivanjskih razmer/ so /navadno/ trpeli za jetiko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

trpẹ́žen -žna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpȋn – glej trpẹ́ti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpínčiti – glej trpẹ́ti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpȋnka – glej trpẹ́ti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpljênje -a s (é)
1. glagolnik od trpeti: njegovo trpljenje jih je pretreslo; postaral se je od trpljenja; sočustvovati ob trpljenju drugega; dolgotrajno, hudo, neznosno trpljenje / povzročiti, prizadeti komu trpljenje / duševno, telesno trpljenje
♦ rel. Kristusovo trpljenje
2. stanje koga, ki trpi: čakalo, doletelo ga je trpljenje; lajšati trpljenje; občutiti, prenašati trpljenje; smrt je bila zanj rešitev iz trpljenja
3. kar povzroča, da kdo trpi: taka bolezen je trpljenje za vso družino; ekspr. pisanje je zanj veliko trpljenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpljénje – glej trpẹ́ti, življénje

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trpljenje ► tr̥pˈlẹːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tȓst -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tújski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na tujce ali tujstvo: tujske navade / trpeti zaradi tujske zavesti / star.: tujski promet turizem; gostilna s tujskimi sobami s turističnimi sobami / tujska legija nekdaj francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ustrahovánost -i ž (á)
stanje ustrahovanega: trpeti zaradi ustrahovanosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

utrpéti -ím dov. utrpljênje; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) koga/kaj Teh delavcev ne bo mogel ~; ~ škodo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

utrpẹ́ti – glej trpẹ́ti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vẹ̑čji -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vícati -am nedov. (ȋ)
star. mučiti, trpinčiti: moža je vicala in goljufala / vozniki se vicajo po slabi cesti
● star. vicati se v peklu v krščanskem okolju trpeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vicati se -am se nedov. vicati se, trpeti v vicah: ſatorai ie meni leta martra dana, de ſe vizam 1. ed. (II, 363) → vice

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vicati se ► ˈviːcat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vkǜptrpèti -ím nedov. trpeti skupaj: vküptrpte KŠ 1771, 709

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vládnik -a m vladar, poglavar: i on je bilo vládnik ſzpráviſcsa KŠ 1771, 195; Csi ſzi Goſzpoud, Vládnik KM 1783, 148; csi ſzo hüdi Vládniczke KŠ 1754, 34; i nyihovi Vládniczke bi mogli naprejpomágati KOJ 1833, XVIII; Od Vládnikov, csi nyim ne damo KŠ 1754, 48; nyemi je potrejbno trpeti od vládnikov KŠ 1771, 54; doſztája ſze Vládnikov KMK 1780, 42; Tou'ziti bli'znyega vládnikom KŠ 1754, 56; Kak ſze moremo oponáſati kvládnikom KŠ 1771, 477; Kai razmis dobre Vládnike TF 1715, 29; I, vküp ſzpravivſi vſze vládnike popovſze KŠ 1771, 7; Vcséſzti viſnye vládnike Vcsi BKM 1789, 169

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vlóga Frazemi s sestavino vlóga:
igráti glávno vlógo, igráti odločílno vlógo, igráti pomémbno vlógo, igráti velíko vlógo, igráti vlógo kóga/čésa, iméti glávno vlógo, iméti odločílno vlógo, iméti pomémbno vlógo, iméti velíko vlógo, kdó/kàj ne igrá nobêne vlóge, odigráti glávno vlógo, odigráti odločílno vlógo, odigráti pomémbno vlógo, odigráti velíko vlógo, tó ne igrá nobêne vlóge

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vnògo prisl.
1. mnogo, izraža veliko količino, mero: Ár mi vſzáki dén vnogo gresimo KŠ 1754, 169; Nej ſzte vi vnogo poglavitejſi od nyih KŠ 1771, 20; ali moremo vadlüvati, ka je vnogo zmenkanya bilou voni peſzmaj BKM 1789, 2; Boug dáj vnogo táksi áldomásov piti SIZ 1807, 6; vucſitelje vnogo vcsio TF 1715, 5; Hváli Bogá, ar vnogo ztebom vcsinil je dobra SM 1747, 81; Gda bi pa Jezus vido vnogo lüſztva okoli ſzebé KŠ 1771, 86; Trbej Szini cslovecsemi vnogo trpeti KŠ 1754, 111; Má vnogo plemena (pirušlek) AI 1878, 7; Roditelje vnogo delajo za svoje dete BJ 1886, 11
2. izraža visoko stopnjo: Blá'zen, blá'zen Vnogo blá'zen BRM 1823, 30

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vnóugi tudi vnógi -a -o prid. mnog, številen: Gláſz je vRámi ſzliſani, placs i jocs i czvil vnougi KŠ 1771, 8; Vnôgi jocs skôdi ocsam KAJ 1870, 31; i vnouga vno'zina ga je naſzledüvala KŠ 1771, 109; Koga miloscsa je vnôga BRM 1823, 41; Vnogo Angyelov je Bo'so miloſcso pogübilo KMK 1780, 10; I eto delo, na haſzek vnougoga národa KŠ 1771, A4a; Mártha je pa paſcsliva bila okoli vnougoga ſzlü'zenyá KŠ 1771, 205; Bog, ki ſzi vnoge miloſcse Goſzpoud SM 1747, 58; za volo vnouge hüdoube tvoje KŠ 1754, 176; zácsali ſzo ſze piſzácske ſzpitávajoucsi ga od vnougoga dugoványa KŠ 1771, 210; Ár, ga je na vnougo prosnyo piſzao KŠ 1771, 2 (B1b); Gláſzila bom Vnougo dobrouto nyegovo BKM 1789, 16; Stero ſze je vnougom meſzti Lejhko prigoudilo KŠ 1754, 248; Po vnougom vrejmeni je pa priſao KŠ 1771, 84; vu ſzvojem vnogom gúcsanyi KŠ 1771, 18; On je vnougom meſzti BKM 1789, 9; Vu vnôgom de'zd'zevnom vrêmeni BRM 1823, IX; da sze lüsztvo po vnougom krivicsnom bojovanyi krouto vosztrejbi KOJ 1848, 10; ſzprávlena po vnougoj hüdoj ſegej KŠ 1754, 4b; i kakda je ráſzla med vnougim protivinſztvom KŠ 1771, 339; Ki ſzo vnougim poſtenyom náſz poſtüvali KŠ 1771, 428; Ki nebi nazáj vzéo zvnougim tálom vu etom vrejmeni 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 233; Naſzlejdnye je pa med vnougim düsne-vejſzti bodanyem bloudnik poſztano KM 1796, 9; odned z-szvojim vnougim poropom nazáj setuje KOJ 1848, 15; I teda bodo vidili ſziná cslovecsega pridoucsega zvnougov dikov KŠ 1771, 243; Júdas pa i Szilás zvnougov ricsjouv ſzta trouſtala brate KŠ 1771, 390; Po nyem ſzo vnogi nassi nam greihi odpüscheni SM 1747, 87; Dühá dári ſzo vnougi KŠ 1771, 513; Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8; Vnougi grejhi ſzvejta BKM 1789, 18; Jasz i drugi vnougi szmo sze vcsili KOJ 1833, V; ár szo vnougi nemci szem volo doubili KOJ 1848, 10; Vnouge moke i mántre ſze ogen zovéjo KŠ 1754, 145; i vnouga drüga mejſzta ſzo po nyem Evangyeliom notri vzelá KŠ 1771, 260; I jaſz ſzem ſzin grehov vnogih SM 1747, 67; i ſztroskom vnougi vörni dusicz vö zoſtámpani KŠ 1771, A7a; Od eti mao ſzo vnougi vucsenikov nyegovi tá nazáj odisli KŠ 1771, 287; Ki je darovnik odbrôt vnôgi BRM 1823, 4; kak punoszt dobrôt vnôgi KAJ 1848, 9; Ár gda bi k-szvojim vnougim 'senam csér szi pridjáo KOJ 1848, 5; Doszta sztvaram je vnôgim pa pérje KAJ 1870, 10; vnoge naſſe grehe na ſztrán oſztavimo SM 1747, 84; i od grejha vnouge mántre trpi KŠ 1754, 243; majoucsi ſzebom roune, i vnouge druge KŠ 1771, 52; prineſzli ſzo nyemi vragometne vnouge KŠ 1771, 25; Dá vam kincse vnôge BRM 1823, 9; Vido szam pri tom deli naprej vnouge loczné prouti meni obrnyene KOJ 1833, V; táblo, stera prilicsna bode vnoge zmeslinge odvrnoti AI 1875, kaz. br. 6; kako i vnouga drüga ſzkrivna Bosja dugoványa TF 1715, 40; kou ſze nám po vnougi prosnyáj dá KŠ 1754, 183; geto ſzo ji na Kriſztuſovo ſzpoznanye vnougi mejſztaj pripelali KŠ 1771, A5b; ſze je i ſzkázao vu vnougi znamejnyaj KŠ 1754, 112; szo sze lüdjé po vnougih lejtih tak szpohüjsali KOJ 1845, 3; Törki szo z-vnogih mesztaj vöodtirani AI 1875, kaz. br. 3; Vnogih mesztaj nikaj de'zd'za nê bilô AI 1875, 8; kai ſzmo mi pregreiſili vnogimi greihi SM 1747, 54; Ár ſzem vnougimi ſzpadáji prouti tebi pregrejso KŠ 1754, 225; Szpitávao ga je pa zvnougimi ricsmi KŠ 1771, 250; Boug je ſztvouro Angyele z-vnougimi popolnoſztmi KMK 1780, 10; menye vo zebráni pejſzen meti, liki zvnougimi brezi vſze rázlocsnoſzti BKM 1789, 4b; Pokedob sze zná vogrszki Jezik z-vnougimi Grammatikami hváliti KOJ 1833, IIII; gda vidi Pápo z-vnougimi prebivavci KOJ 1848, 4; Ki vu Bo'zoj diki vcsini dela vnôga BRM 1823, 10; Ki vu Bo'zoj diki vcsini dela vnôga BRM 1823, 10
vnóugi -a -o sam. mnogi, številni: Kako po okornoſzti ednoga csloveka vnougi ſzo grejsniczi poſztanoli KŠ 1754, 119; ár vnougi ſzo zváſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa TF 1715, 7; Vnougi ſze zvrácsijo KŠ 1771, 49; Vnogi právijo, Sto nam szká'ze dobro TA 1848, 4; Vnogih, ki szo sztráj, ka zimôsz AI 1875, 8; i ſzkázali ſzo ſze vnougim KŠ 1771, 96; Sztrasna bode vnougim BKM 1789, 9; kervi koteraſze za váſz i za vnoge prelejé TF 1715, 39; ktera ſze za vnoge von prelie SM 1747, 39; csi ona nede vnouge vöpelala KOJ 1833, IIII; kaj je potrejbno Szini cslovecsemi vnouga trpeti KŠ 1771, 128; Nyega (psa) cslovek na vnôga nüca KAJ 1870, 39

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vnóužati se -am se nedov. ne ljubiti se, upirati se: ter ſze nyim vnouſa TF 1715, 4; kmetovje, sterim sze vnou'sa na Markovo priti KOJ 1845, 104; i csi sze nyim tá vnou'sa iti KOJ 1848, 108; Zakaj bi ſze tebi moja grejsna düsa Vnou'salo trpeti KM 1783, 258; Materam sze je vnou'salo pogousztoma hi'se vobejliti KOJ 1845, 15; Privini sze je nej vnou'salo tüdi Szlovene pohoditi KOJ (1914), 99

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vóljen2 in volján vóljna -o tudi -ó prid., vóljnejši (ọ́ ȃ ọ̄)
1. ki se zaradi mehkosti da upogibati, pregibati: pregnesti kit, da postane voljen; voljna šiba; kože dolgo namakajo, da postanejo voljne / spekla je voljen kruh kruh, ki se pri ugrizu takoj odlomi od kosa in se pri tem ne drobi
// ki daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: voljni lasje; voljno blago; po takem pranju je perilo voljno / mehek in voljen otip
2. v povedni rabi, z nedoločnikom ki ima voljo, je pripravljen za kaj: biti voljen delati, pomagati; niso voljni spreminjati kaj; elipt.: če si voljen, pa začniva; naj bo, je rekel voljen
3. nar. pripraven1, sposoben: iskati pridne in voljne delavce; biti voljen za vse
4. nar. mil, blag: imeti voljen glas / voljna zima; voljno vreme
● zastar. biti na vsem voljnem svetu sam popolnoma sam; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; zastar. biti voljen svojih križev voljno, vdano jih nositi; ekspr. jezik je postal pesniku voljno orodje lahko je z njim izražal, kar je hotel, želel; nar. žganje je voljno (za piti) uležano, ne ostro

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vóljno tudi voljnó nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ̑; ọ́) ~ trpeti; voj. na mestu ~ |kot ukaz|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vòlno prisl. voljno: csi vsaloſzt opádnes volno jo preterpi SM 1747, 89; Cſi betega nemres volno trpeti KM 1783, 287; Eſcse ſzmrt tüdi, Volno trpeti mi jo Pomágaj BKM 1789, 70; Dober fárnik volno vcsini, ka nyemi velijo KOJ 1845, 119

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zatrpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) z/s kom/čim Ob vsakem udarcu je zatrpela z otrokom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zavẹ̀d, -vẹ́da, m. = zavest, das Bewusstsein, Mur.; pri lepem zavedu je hotel trpeti in umreti, Ravn.; vino pijancu vzame zaved, Ravn.; — (zavẹ̑d, f., Jan.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zdržati [zdržáti zdržím] (vzdržati) dovršni glagol

vzdržatinepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zdržati se [zdržáti se zdržím se] (vzdržati se) dovršni glagol

vzdržati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zeló mer. prisl.
1.
izraža, da dejanje, stanje nastopa v veliki meri, z veliko intenzivnostjo
SINONIMI:
ekspr. blazno, knj.izroč. brez primere, knj.izroč. brezprimerno, ekspr. da je veselje, ekspr. debelo, star. dobro2, knj.izroč. dogrda, knj.izroč. do grdega, knj.izroč. do hudega, pog. do mozga, knj.izroč. do mrtvega, ekspr. do neba, ekspr. do nezavesti, ekspr. do neznosnosti, ekspr. do onemoglega, ekspr. do onemoglosti, knj.izroč. dosita, knj.izroč. do sitega, ekspr. do skrajne meje, ekspr. do skrajnosti, ekspr. do smrti, ekspr. do zadnjega diha, ekspr. drastično, ekspr. ekstremno, ekspr. fantastično1, pog. fejst2, pog. fino1, sleng. ful, ekspr. grozansko, ekspr. grozno1, ekspr. grozotno, ekspr. grozovito, nar. hembrano, ekspr. hencano, ekspr. hentano, ekspr. hudičevo, ekspr. hudikovo, ekspr. hudimano, ekspr. hudimanovo, ekspr. hudimansko, ekspr. hudirjevo, ekspr. hudo2, ekspr. izjemno, star. jako, star. kaj1, ekspr. kapitalno, knj.izroč. kar se da, ekspr. ko sto hudičev, ekspr. krepko, ekspr. močno, ekspr. na (ves) glas, ekspr. na (vse) mile viže, ekspr. na (vse) mrtve viže, ekspr. na (vse) pretege, ekspr. na (vso) moč, ekspr. nadvse, ekspr. na hudiče, pog. na mrtvo, ekspr. na smrt, ekspr. na veliko, ekspr. na vse kriplje, ekspr. na vse mogoče načine, star. na vse žile, ekspr. na žive in mrtve, ekspr. nedoumljivo, zastar. nedoumno, ekspr. nepojmljivo, ekspr. neskončno, ekspr. neusmiljeno1, star. nezapopadljivo, ekspr. neznansko, ekspr. nič kako, ekspr. obupno1, ekspr. peklensko, ekspr. pošteno, nar. prebitensko, ekspr. prekleto1, nar. prekvato, ekspr. presneto1, zastar. prokleto, ekspr. sakrabolsko, ekspr. sakramensko, ekspr. salabolsko, ekspr. salamensko, ekspr. saprabolsko, ekspr. sapramensko, zastar. sila3, ekspr. silno, zastar. silo2, ekspr. skozinskoz, ekspr. skrajno, knj.izroč. skrajnje, ekspr. strašansko, ekspr. strašno1, ekspr. strupeno, ekspr. strupensko, ekspr. svinjsko, ekspr. šmentano, ekspr. vražje, ekspr. v živo, ekspr. z dušo in telesom, ekspr. zlomkovo, ekspr. z vsemi štirimi, knj.izroč. z vso svojo osebo
2.
izraža, da lastnost nastopa v visoki stopnji
SINONIMI:
ekspr. bajno, ekspr. blazno, ekspr. brezumno, ekspr. čuda2, ekspr. čudo3, ekspr. do skrajne meje, ekspr. do skrajnosti, nar. dro1, ekspr. ekstra2, ekspr. ekstremno, sleng. ful, ekspr. grozansko, ekspr. grozno1, ekspr. grozotno, ekspr. grozovito, nar. hembrano, ekspr. hencano, ekspr. hentano, ekspr. hudičevo, ekspr. hudikovo, ekspr. hudimano, ekspr. hudimanovo, ekspr. hudimansko, ekspr. hudirjevo, ekspr. hudo2, ekspr. izjemno, ekspr. izredno, star. jako, ekspr. nad mero, ekspr. na hudiče, ekspr. na moč, ekspr. nenavadno, ekspr. neskončno, ekspr. neznansko, ekspr. od hudiča1, ekspr. od hudika, ekspr. od hudimana, ekspr. od sile1, ekspr. peklensko, ekspr. porazno, nar. prebitensko, nar. predrto, ekspr. prekleto1, nar. prekvato, ekspr. presneto1, ekspr. preveč, zastar. prokleto, ekspr. rajsko, ekspr. rekordno, ekspr. sakrabolsko, ekspr. sakramensko, ekspr. salabolsko, ekspr. salamensko, ekspr. saprabolsko, ekspr. sapramensko, ekspr. satansko, zastar. sila3, ekspr. silno, zastar. silo2, ekspr. skrajno, ekspr. strašansko, ekspr. strašljivo, ekspr. strašno1, ekspr. škandalozno, ekspr. šmentano, ekspr. vražje, ekspr. začuda1, ekspr. začudo1, ekspr. zlomkovo
3.
v zvezi s čustvenim doživljanjem izraža, da čustvo nastopa z veliko intenzivnostjo
SINONIMI:
močno, ekspr. blazno, ekspr. brezumno, ekspr. bridko, pog. do mozga, knj.izroč. do mrtvega, ekspr. do skrajne meje, ekspr. do skrajnosti, ekspr. do smrti, pog. fejst2, sleng. ful, ekspr. globoko, ekspr. goreče, ekspr. grozansko, ekspr. grozno1, ekspr. grozotno, ekspr. grozovito, nar. hembrano, ekspr. hencano, ekspr. hentano, ekspr. hudičevo, ekspr. hudikovo, ekspr. hudimano, ekspr. hudimanovo, ekspr. hudimansko, ekspr. hudirjevo, ekspr. hudo2, ekspr. iz dna duše, ekspr. iz dna srca, ekspr. iz globine duše, ekspr. iz globočine duše, ekspr. izjemno, star. jako, ekspr. na smrt, ekspr. nazarensko, ekspr. na žive in mrtve, ekspr. neizmerno, evfem. nemalo, ekspr. neskončno, ekspr. nezaslišano1, ekspr. neznansko, ekspr. neznosno, ekspr. obupno1, ekspr. peklensko, ekspr. pošteno, nar. prebitensko, ekspr. prekleto1, nar. prekvato, ekspr. presilno, ekspr. presneto1, zastar. prokleto, ekspr. sakrabolsko, ekspr. sakramensko, ekspr. salabolsko, ekspr. salamensko, ekspr. saprabolsko, ekspr. sapramensko, zastar. sila3, ekspr. silno, zastar. silo2, ekspr. silovito, ekspr. skrajno, ekspr. smrtno, ekspr. strašansko, ekspr. strašno1, ekspr. šmentano, ekspr. v dno duše, ekspr. v dno srca, ekspr. v globino duše, ekspr. vražje, ekspr. vroče1, ekspr. zlomkovo
GLEJ ŠE: potruditi se, razlikovati se, vesel2, zadolžen, zvoniti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

zòbni -a -o prid. zoben: tam bode zobno skripanye KŠ 1771, 25; ki niti zobne boleznoszti ne mores trpeti KM 1783, 209

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

žȁl1 prisl. in neskl. prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

želẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

žélo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

žgalína -e ž (í)
zastar. sončna pripeka: trpeti v žgalini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

žmètno prisl. težko: ono piſzmo, vu ſterom je ſzvojo ſzvéto volo od cslovecsánſzkoga národa, jáko 'zmetno ſzprávlenoga, zvelicsanya vo nazvejſzto KŠ 1771, A2a; Ka radi csinimo ne ſzpádne nam 'smetno KM 1790, 16; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; a tô nyej 'zmetno sztanolo AI 1875, kaz. br. 7
žmetnéj tudi žmetné teže: smetnej ti bode moke trpeti KM 1783, 213; koliko je vesznic, ka sze leh'zé ali 'zmetnê pôva AI 1875, br. 2, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Število zadetkov: 205